Novinar in nekdanji odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak kot priča pred pred preiskovalno komisijo o financiranju medijev: “Imam občutek, da gre tudi za neko zamero do našega medija”

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

“Sprašujem se, ali moja stran in preiskovalna komisija enako razumeta termin “financiranje”, zlasti v povezavi s financiranjem poslovnih subjektov. Občutek imam, da ne. Financiranje namreč ne pomeni tega, da neko podjetje da oglas v nek medij. To ni financiranje gospodarske družbe. Po tej logiki grem v Mercator, kupim žemljo … A to pomeni, da jaz financiram Mercator? Ne,” je predsednici preiskovalne komisije DZ Šetinc Paškovi pojasnil bivši direktor Demokracije Jože Biščak. 

Ob 9.00 se je začela delno zaprta 4. seja preiskovalne komisije DZ-ja glede sumov nezakonitega financiranja strank, med drugim je bil zaslišan Jože Biščak (ob 13. uri). Predsednica preiskovalne komisije je Mojca Šetinc Pašek (DZ, mala dvorana na Tomšičevi 5, vhod s Šubičeve 4, Ljubljana). Šetinc Paškova je uvodoma spomnila, da je bil Biščak direktor podjetja Nova obzorja. Ob tej priložnosti je bil kot nekdanji direktor povabljen na sejo kot prva priča. Navedla je še, da je bil Biščak povabljen na podlagi dokaznega sklepa z 19. oktobra 2022 in ima pravico odkloniti odgovor na posamezna vprašanja, če bi s tem resno škodoval sebi ali svojim sorodnikom. Za začetek pa je pričo vprašala, kaj ve o predmetu parlamentarne preiskave, na primer o svoji vlogi kot priče v podjetjih (NTV24, Nova obzorja d. o. o., Tednik Demokracija itd.).

Biščak: “Že takoj na začetku bi razčistil dvoje: v času, na katerega se preiskava nanaša, stranki SDS ni bil nakazan niti evro, niti zanjo nismo plačevali oglaševanja. Prav tako na Nova obzorja ni prišel niti evro od nikogar z namenom za stranko SDS. Podobni očitki so bili že na prejšnji komisiji. Kot vem, tudi Računsko sodišče doslej ni ugotovilo ničesar, smo pa imeli na Novih obzorjih celo vrsto inšpekcij in to neprenehoma.” Kot je še pojasnil v nadaljevanju, so se inšpekcije nanašale prav na področje oglaševanja, vendar nikdar ni nihče odkril česarkoli nepravilnega. V nadaljevanju je pojasnil, da je “malce šokiran in ogorčen”, a ne zgolj zato, ker se institut parlamentarne preiskave izvaja za preiskavo s strani pozicije … Biščak ima namreč občutek, da je ta “lov na čarovnice” namenjen diskreditaciji in demonizaciji medija, kateremu je pripadal.

S tem pa niso mišljena samo Nova obzorja, ki izdajajo Demokracijo … Izpostavil je pisanje “nekega portala”, kar se dogaja že mesece in leta, pri tem pa so udeleženi eni in isti novinarji. “Mislim, da je eden od teh novinarjev celo strokovni sodelavec te komisije. Ni gospod Modic sodelavec te vaše komisije?” se je na glas vprašal Biščak, kar pa ni ugajalo predsednici komisije, ki ga je nemudoma prekinila. Biščak pa je odvrnil, da je po njegovem prepričanju dotična komisija nastala na podlagi diskreditacijskih člankov. Poudaril je, da je to osebno mnenje in da se lahko tudi moti. Dodal je, da je bila Šetinc Paškova pogosto deležna kritik s strani Demokracije … Biščak: “Imam občutek, da gre tudi za neko zamero do našega medija.” Šetinc Paškovi komentar ponovno ni bil povšeči, zato ga je že v drugo prekinila.

Ključna dilema: ali “strokovnjakinja” Šetinc Paškova razume termin “financiranje”?

Poleg tega je Biščaka povprašala, ali je dajal navodila direktorju trženja in ali sta delovala skupaj. Zanimalo jo je še to, ali je bil obveščen o nabiranju novih oglaševalcev. Biščak se je v nadaljevanju vprašal, ali njegova stran in preiskovalna komisija enako razumeta termin “financiranje, zlasti v povezavi s financiranjem poslovnih subjektov. Jaz imam občutek, da ne. Razlog je preprost: kot sem že dejal, da na primer državno podjetje, državni organi in lokalne skupnosti financirajo Nova obzorja – velikokrat sem zanikal, da to ne drži. Prav tako nismo financirali koga drugega. Financiranje namreč ne pomeni tega, da neko podjetje da oglas v nek medij. To ni financiranje gospodarske družbe. Po tej logiki grem v Mercator, kupim žemljo … A to pomeni, da jaz financiram Mercator? Ne!”

 

Biščak po tej logiki z vso odgovornostjo trdi, da gospodarske družbe, ki so naštete, financirajo tako stranko Levica kot tudi Gibanje Svoboda. Pojasnil je, da po tej logiki navedene gospodarske družbe na trgu prodajajo proizvod. Od tega plačajo davek, ki gre v državni proračun, od tam pa k stranki glede na volilni rezultat. Biščak: “Če lahko na premici poslovnih dogodkov poljubno izberemo nek poslovni dogodek kot začetni dogodek, gremo po premici naprej in en dogodek izberemo kot zaključni poslovni dogodek. Ali to pomeni, da poslovni subjekt iz prvega poslovnega dogodka financira subjekt iz danega poslovnega dogodka? To ni financiranje!” V nadaljevanju je pojasnil, kaj dejansko je financiranje: obstajajo dolžniški viri financiranja (kredit), lastniški viri financiranja, lahko pa se financiranje izvaja preko prodaje terjatev itd.

Biščak: “Prejeli smo plačan račun s strani SDS, ker so kupili knjige”

Šetinc Paškova: “Zanima me naslednje: 30-odstotni lastnik novih obzorij je kdo?” Biščak: “Je stranka SDS.” Pašek Šetinčeva: “Po naših podatkih je bilo od marca 2020 do letos izdanih več računov, če se ne motim, gre za skupno vrednost preko 55 tisočakov. Kje ste jih dobili, torej Nova obzorja, s strani stranke SDS?” Biščak: “Dobili smo plačan račun s strani SDS, ker so kupili knjige.” Pašek Šetinčeva: “Še enkrat sprašujem, ste bili vi tisti, ki ste dajali navodila vašemu direktorju trženja, ste bili vi osebno obveščeni s strani novih oglaševalcev, prosim pa za konkretne odgovore!” Biščak: “Dokler ni bilo Domna Ranta, sem se sam dogovarjal. Zadeva je potekala sledeče: Napisal sem na tisoče elektronskih sporočil različnim podjetjem in prosil za sestanek – ali obstaja interes za oglaševanje. Ob tem sem prejel kakšnih deset odstotkov odgovorov.”

“Zatem pa sem se morda s petimi odstotki uspel dogovoriti za sestanek. In na sestanku sem predstavil doseg Demokracije, ki je velik. In zatem sem bil naprošen za ponudbo. S tem pa je bilo moje delo končano.” Predsednico komisije je v nadaljevanju še zanimalo, kdaj natanko je Rant prevzel funkcijo direktorja trženja, na kar je Biščak odvrnil, da jeseni leta 2021, in da je imel pri svojem delu povsem proste roke. Dodal je še, da so imeli tudi poslovne partnerje z dolgoletnim sodelovanjem in se v teh primerih pogodbe niso spreminjale (in prav tako ne zneski). In kot takšne jih je Biščak obdržal. Zadeve se je urejalo enkrat letno. Preostalo trženje in z majhnimi poslovnimi partnerji pa je prevzel direktor trženja. Predsednica komisije pa je spomnila na odgovore 40 občin, ki jih je komisija prejela (skupaj z elektronsko korespondenco), “da ste bili o tem, kako teče nabiranje oglasov po občinah, neposredno obveščeni,” je še pojasnila.

Biščak je tednik potisnil še bolj na desno, prodaja se je dvignila, podjetja pa so želela oglaševati

Biščak: “Povsem normalno je, da sem bil obveščen, rekel sem, da je imel Rant proste roke pri nabiranju oglasov, on me je pa seveda obveščal …” Bivši direktor Demokracije je še pojasnil, da je bil on sam odgovoren za podjetje. Za vodenje pa ni imel navodil lastnika. Deloval je v skladu z usmeritvijo podjetja in njegovo uredniško politiko. Ta pa je splošno znana – je konservativna, “naklonjena, če želite, določeni politični opciji, in ko sem prišel, sem uredniško politiko potisnil še malce bolj v desno, kar se je izkazalo za odlično potezo. Močno smo dvignili prodajo, prosta prodaja se je povečala za 25 odstotkov, kar pomeni, da so imela vsa podjetja interes za oglaševanje v Demokraciji …” Šetinc Paškova je izpostavila, da je več občin Demokraciji “dajalo denar”. Navedla je celo vsoto (preko 82 tisočakov). Biščak je odvrnil, da je imel direktor trženja proste roke pri tem …

Jože Biščak (Foto: Nova24TV)

Šetinc Paškova je posebej izpostavila poslanca SDS Janeza Magyara, ki je v tedniku Demokracija prejel piar, za kar je tržnik tednika zaračunal 3025 evrov. Biščak je odvrnil, da to, za kakšno vsoto se je tržnik dogovoril, kot direktor ni vedel, saj je šlo za manjše naročilo. Pojasnil je še, da ne more vedeti za vsako transakcijo, saj jih je letno med 15 in 20 tisoč. Kot direktorja so zanimali zlasti skupni prihodki. Predsednico komisije pa je zanimalo tudi to, kdo se je spomnil te “predvolilne ponudbe”, ki se je udejanjila v času pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami (od decembra ali januarja dalje). Biščak: “To je bila predvolilna ponudba? To je bila ponudba za piar prispevek.” Pašek Šetinčeva: “Čigava je bila zamisel za piar članke teh 40 občin?” Biščak: “Šlo je za skupno idejo kot odgovor na vprašanje, kako povečati prihodke. Šlo je za tržno idejo, kar je povsem normalno.” 

Šetinc Paškovo je zmotil celo vrhunski tržni model Demokracije!

Šetinc Paškovo je zmotilo celo to, da ima Demokracija vrhunski tržni model (kar je Biščak pripisal vrhunskemu sodelavcu Rantu). Pristavil je še, da je imel osebno stike z večjimi poslovnimi partnerji, vse preostalo pa je bilo popolnoma prepuščeno direktorju trženja. Bivšega direktorja je zanimalo zgolj to, da bi le-ta priskrbel čim več oglasov, piar prispevkov, posledično pa prihodkov. Proti koncu “lova na čarovnice” pa jo je zaskrbelo, zakaj so “akcijo” zagnali prav v času pred volitvami v DZ. Vprašala se je še, ali ni v vsakem podjetju odgovorna oseba dolžna poročati lastniku o informacijah s področja vodenja in poslovanja, o doseganju rezultatov podjetja itd. Biščak: “Seveda smo poročali, saj smo imeli upravne odbore.” Dotični medij pa so posedovali prav Biščak in madžarski lastniki. Na tovrstnih dogodkih se je predstavljalo poslovne rezultate.

Seja preiskovalne komisije DZ-ja. (Foto: Nova24TV)