10.8 C
Ljubljana
sobota, 12 oktobra, 2024

Novi zapleti pri gradnji 3. razvojne osi – hitre ceste od Novega mesta proti Beli Krajini

Piše: Moja Dolenjska

V tem času bi se končno že lahko začela gradnja 3. razvojne osi – jug, če novomeška civilna iniciativa 3ROS-jug ne bi spet zapletla stvari. Gradbeno dovoljenje za prvo petkilometrsko etapo južnega dela ceste, ki bi hkrati prometno zelo razbremenila tudi Novo mesto, je bilo izdano že oktobra lani.

Civilna iniciativa, ki po njihovih navedbah šteje okoli “370 prebivalcev Novega mesta in nekaj iz sosednjih mejnih občin” (očitno iz Metlike), že vsa leta zavira začetek gradnje. Kdo poimensko stoji za to iniciativo, ne razkrivajo.

Doslej je bilo razkrito samo ime Mateje Jaklič, v javnosti je znanih tudi nekaj imen nekaterih ostalih z novomeškega Mačkovca oz. Ločne.

Civilna iniciativa je že pred oktobrsko izdajo gradbenega dovoljenja sodno že dosegla vnovični postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, okoljsko ministrstvo pa je nato o gradbenem dovoljenju odločalo v integralnem postopku.

Po izdanem gradbenem dovoljenju pa so nato v civilni iniciativi s pomočjo okoljevarstvene organizacije (na vpoklic) ROVO 6. decembra lani vložili še tožbo zoper to dovoljenje na Upravno sodišče RS. Ne strinjajo se namreč s potekom trase na območju Mačkovca (Ločne), čeprav je bil Državni prostorski načrt (DPN) po dolgotrajnih postopkih sprejet že v letu 2012 in trase po pojasnilih novomeškega župana mag. Gregorja Macedonija ni možno več spremeniti.

Zdaj pa so sporočili, da je upravno sodišče delno ugodilo njihovi tožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na ministrstvu za okolje in prostor.

Ob tem so v Darsu, ki je investitor, pojasnili, da je upravno sodišče veliko večino ugovorov civilne iniciative ocenilo za neutemeljene, v manjšem delu pa je tožniku ugodilo. Hkrati v iniciativi navajajo, da jim je sodišče ugodilo v delu, kjer so oporekali neizkazanim vplivov hitre ceste na zrak, hrup in zaradi neizkazane skladnosti s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

V Darsu zdaj navajajo, da je začetek gradnje še vedno predviden v letu 2023, saj ocenjujejo, da je ugotovljene pomanjkljivosti možno odpraviti z dopolnitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Dars bo tako, če ga bo ministrstvo pozvalo k dopolnitvam, v čim krajšem času priskrbel potrebne dopolnitve, ki jih bo ministrstvo uporabilo v ponovljenem postopku.

Za gradnjo je sicer že stekel dvofazni postopek razpisa za izvajalca, vendar je bil ta že po vloženi pritožbi v drugi fazi, ko ponudniki, ki jim je bila priznana sposobnost izvedbe del, pošljejo cenovne ponudbe, začasno zaustavljen. Prav tako je bilo doslej izgubljenih 40 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz večletnega obdobja 2014-2020. Prejšnja vlada je ta evropski denar nato namenila za druge projekte. Za 3. razvojno os pa bo treba sredstva zagotoviti v okviru izvajanja nove evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Vir: Gradivo Vlade RS.

Gre za pet kilometrov hitre ceste od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz pri Osredku, ki bo hkrati tudi nova novomeška vzhodna obvoznica.

To bo prvi odsek tretje razvojne osi na njenem južnem delu, ki bo v prihodnje tudi s predorom pod Gorjanci v skupni dolžini 17,5 kilometra povezal dolenjsko avtocesto z Belo krajino, s predorom pod Gorjanci.

V Darsu še pojasnjujejo, da odločitev sodišča ne bo imela vpliva na potek aktivnosti na preostalem delu južnega dela tretje razvoje osi. Aktivnosti tako pospešeno potekajo na naslednjem odseku hitre ceste med Osredkom in razcepom Maline v Beli krajini. Za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter projektne dokumentacije za izvedbo gradnje je bila že julija sklenjena projektantska pogodba. Pretežni del geološko-geomehanskih del je zaključenih. Aktivno se nadaljujeta izdelava strokovnih podlag in projektiranje.

V večjem delu trase hitre ceste je bila parcelacija že izvedena. Potekajo tudi aktivnosti za odkup objektov, ki so predvideni za rušitev, in zemljišč, potrebnih za gradnjo. Začele so se tudi aktivnosti za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.

Tudi pri projektu nove cestne povezave med Malinami in mejnim prehodom Metlika oziroma priključkom Črnomelj so že stekle aktivnosti. Sklenjena je bila pogodba za izdelavo študije izvedbe projekta ter predinvesticijske zasnove. Sledi izdelava projektne ter ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kako bo šlo naprej je težko napovedati, saj ima zdajšnja vladna koalicija zadržke do gradnje avtocest, tem nasprotujejo predvsem v Levici, njihova stališča pa so zelo podobna stališčem novomeške civilne iniciative (ali obratno).

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine