Piše: Janja Strah
Po vseh nepravilnostih, ki so se dogajale na letošnjih volitvah, in razkritju bizarne napake, zaradi katere je bilo napačno razglašenih šest poslancev, smo v petek vendarle dobili novi sklic Državnega zbora RS. Dve tretjini poslancev je novincev, prvič v zgodovini pa je predsedovanje DZ prevzela ženska. Znani so tudi že vodje nekaterih poslanskih skupin in delovnih teles ter večina nadomestnih poslancev.
Minuli petek, 13. maja, je potekala ustanovna seja 9. sklica DZ, na kateri so novoizvoljeni poslanci potrdili svoje mandate – in s tem tudi uradni volilni izid, ki ga je predstavila Državna volilna komisija (DVK). Ta je sicer ob predstavitvi uradnih rezultatov osupnila celo Slovenijo, saj je dva tedna po volitvah sporočila, da je mandate dobilo kar šest drugih poslancev, kot je bilo sprva objavljeno. V stranki Gibanje Svoboda sta tako mandat prejela Franc Props in Tine Novak, nista pa ga prejela Tomaž Lah in Jurij Lep. V SDS sta poslanca postala Alenka Helbl in Dejan Kaloh, ne pa Maja Kocjan in Andrej Kosi. V NSi je mandat prejel Janez Žakelj, ne pa Klemen Matko, v Levici pa je poslanka postala Tatjana Greif in ne Ana Černe.
Šest novih imen zaradi napake DVK
Šest napačno objavljenih imen ni tako malo, to je 6,7 odstotka vseh poslanskih mest. DVK pravi, da je bila napaka v računalniškem programu, ki so jo strokovnjaki iz podjetij Intelcom in Genis ter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani odkrili šele po dodatnem preverjanju izida volitev na državni ravni v skladu s 93. členom Zakona o volitvah. Neverjetno se zdi, da je bila ta napaka v sistemu že tudi ob volitvah v letih 2014 in 2018, a se ni udejanjila. Zdaj so jo odpravili, a to ne zbriše vseh senc, ki si jih je ob letošnjih volitvah nakopala DVK. Ustavni pravnik Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete je denimo za pravi izračun mandatov potreboval samo tri ure! »Ročni račun mi je vzel manj kot tri ure, pa nisem matematik. Izračunavanje sem posnel in ga naložil na YouTube,« je sporočil javnosti. Že takoj ob objavi novice o napačnem izračunu šestih poslanskih mandatov so se pojavile zahteve po odstopu vodstva DVK, med prvimi je bil premier in predsednik SDS Janez Janša – a v DVK »ne slišijo dobro« …
Izvoljena prva predsednica DZ
Novi državni zbor je torej ustanovljen, v petek so tudi izvolili predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, ki je tako prva ženska na tej funkciji. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev, 25 jih je glasovalo proti, sedem glasovnic je bilo neveljavnih. Klakočar Zupančičeva je podpredsednica Gibanja Svoboda, sicer pa je magistrica pravnih znanosti; od leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, leta 2020 pa je »zaslovela« s kritiko vlade in z označevanjem Janeza Janše za »velikega diktatorja«. Po navedbah nekaterih medijev naj bi bila v intimni zvezi s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, najverjetnejšim prihodnjim premierjem, kar bi bilo seveda zelo sporno.
Novi DZ je izvolil tudi podpredsednico DZ, in sicer Meiro Hot iz vrst Socialnih demokratov, magistrico znanosti s področja mednarodnega prava, ki je bila za poslanko prvič izvoljena leta 2014. Za podpredsednico jo je podprlo 63 poslancev, deset jih je glasovalo proti. Koga bosta predlagali SDS in Levica, ki jima prav tako pripada podpredsedniško mesto, še ni znano.
Nova imena v DZ tudi zaradi ministrskih imenovanj
Novi sklic DZ bo zagotovo doživel še vsaj pet »kadrovskih« sprememb, saj bodo nekateri novoizvoljeni poslanci prevzeli ministrske funkcije. Ker bo prvi minister najverjetneje postal Robert Golob, bo njegovo poslansko mesto zasedel Bojan Čebela, župan Borovnice. Namesto Mateja Arčona, nekdanjega župana Nove Gorice, ki naj bi postal minister brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, bi poslanec moral postati Danijel Bešič Loredan – a ker bo ta po vsej verjetnosti postal minister za zdravje, bo v parlament prišel Aleksander Prosen Kralj, nekdanji novinar.
V SD bosta po do zdaj znanih podatkih dve spremembi: namesto Tanje Fajon, prihodnje ministrice za zunanje in evropske zadeve, naj bi poslanec postal igralec in TV-voditelj Jonas Žnidaršič. Matjaža Hana, ki naj bi postal minister za gospodarstvo, šport in turizem, naj bi v parlamentu nadomestil Soniboj Knežak, ki je bil poslanec že v prejšnjem sklicu parlamenta. V Levici je doslej znano le to, da je kandidat za ministra za solidarno prihodnost (kamor bosta spadali stanovanjska problematika in dolgotrajna oskrba) Luka Mesec, njegova nadomestna poslanka bi morala biti Asta Vrečko – a ker je ta predvidena za ministrico za kulturo, naj bi bil novi poslanec Dan Juvan, dosedanji strokovni sodelavec Levice.
Vodje poslanskih skupin in delovnih teles
V času pisanja tega članka še niso znana imena kandidatov za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Gibanje Svoboda), ministra za delo, socialo in družino ter ministra za kulturo (Levica). Med poslanskimi imeni je torej mogoča še kakšna sprememba. Je pa Matej Tašner Vatovec že sporočil, da ostaja vodja poslanske skupine Levice in ne bo prevzel katere od ministrskih funkcij. Dodajmo še, da bo novi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, vodja poslanske skupine NSi naj bi bil Janez Cigler Kralj. Kdo bo vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, še ni znano, začasno jo vodi kar Robert Golob. V SDS bodo vodjo poslanske skupine izbrali na četrtkovi seji izvršilnega odbora stranke, najmanj do takrat njen vodja ostaja Danijel Krivec.
V okviru novega sklica DZ je bila tudi že oblikovana mandatno-volilna komisija (MVK); predsednica je Janja Sluga (Gibanje Svoboda), podpredsednica pa Alenka Jeraj (SDS). Oblikovani so tudi že odbor za zadeve EU, ki ga vodi Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko, ki ga vodi Predrag Baković (SD) in začasni skupni odbor, ki ga vodi Mirjam Bon Klanjšček (Gibanje Svoboda). DZ je torej že začel z delom, za začetek ga je dobro oskrbela opozicija, ki je vložila 34 zakonodajnih predlogov. Sledi pa seveda še oblikovanje nove vlade; po načrtih pa naj bi jo sestavili do 3. junija, kar je najhitrejši mogoči rok.
Šele dva tedna po volitvah smo izvedeli za šest novih, pravih poslancev.
