Piše: Vida Kocjan
Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše od junija 2026 močno pospešuje črpanje evropskih sredstev. Kohezijska sredstva niso več kritično ogrožena, pri Načrtu za okrevanje in odpornost pa se rok izteče konec leta 2026. Mejnike je treba izpolniti do 31. avgusta, zadnji zahtevek pa oddati do 30. septembra.
Prejšnja Janševa vlada je v letih 2020 in 2021 za Slovenijo v Bruslju izpogajala okvir za evropska sredstva v programskem obdobju 2021– 2027. Slovenija ima iz Programa evropske kohezijske politike na voljo približno 3,2 do 3,26 milijarde evrov (sredstva EU; skupaj z nacionalnim sofinanciranjem okoli 4,3 do 4,5 milijarde), porabiti pa jih mora do konca leta 2029 (pravilo N+2). Za črpanje teh sredstev je pristojno ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki ga v zdajšnji vladi vodi dr. Monika Kirbiš Rojs. Ta je bila leta 2020, v prejšnji Janševi vladi, državna sekretarka na tem ministrstvu in velja za najboljšo poznavalko ter strokovnjakinjo za evropska sredstva; zelo aktivno je sodelovala tudi v takratni pogajalski skupini pod vodstvom Janeza Janše.
Aktivnosti močno pospešene
Kirbiš Rojsova je v mandatu prejšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ki je to ministrstvo s svojimi kadri povsem demontiral, nenehno opozarjala na slabo črpanje evropskih sredstev. Ob koncu Golobovega mandata je bila Slovenija po podatkih Evropske komisije na 20. do 24. mestu med 27 državami EU (po dejanskih plačilih; januarja 2026 npr. 24. mesto z 11,9 odstotka). Opozarjala je na roke in na tveganje za izgubo sredstev EU. Na predstavitvi kandidature in ob prevzemu resorja v začetku junija 2026 pa je poudarila, da je njena naloga, »da se sredstva ne izgubijo«. Opozarjala je tudi, da nas Hrvaška prehiteva »po levi in desni« ter da je v vseh evropskih programih do leta 2029 evropskih sredstev veliko, medtem ko jih Golobova vlada ne zna izkoristiti, infrastrukturnih projektov pa ne zna izvajati. Opozarjala je, da je Slovenija med najslabšimi članicami (dolgo smo bili celo na zadnjem ali predzadnjem mestu) in da se denar prerazporeja na »mehke vsebine« namesto v infrastrukturo.
Po prevzemu ministrstva junija 2026 pa je dr. Kirbiš Rojsova močno pospešila aktivnosti – ministrstvo redno izdaja odločbe o odobritvah.
Črpanje iz NOO
Za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je zadolžen Urad RS za okrevanje in odpornost, ki deluje v okviru ministrstva za finance. Slovenski NOO je Svet Evropske unije potrdil julija 2021, sredstva pa so na voljo do konca leta 2026. Tudi tu so bile v prejšnji vladi zamude, nova vlada pa je proces pospešila.
Do avgusta je Slovenija prejela že okoli 1,81 milijarde evrov ali 86,9 odstotka razpoložljivih sredstev (1,34 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde posojil). Čas se izteka in v javnosti so se pojavile skrbi, da bo do 300 milijonov evrov ostalo neizkoriščenih. Črpanje je namreč povezano tudi z določenimi zastavljenimi mejniki in cilji, ki jih mora država izpolniti.
Pristojni urad v okviru finančnega ministrstva smo zato ob koncu prejšnjega tedna prosili za več podatkov. Pojasnili so nam: »Slovenija ima za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) na voljo 2,08 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 469 milijonov posojil evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost (mehanizem). Pogoj za izplačilo sredstev so uspešno izpolnjeni mejniki in cilji pri reformah in naložbah NOO. Iz posebnega proračunskega sklada, kamor se stekajo sredstva mehanizma, je država končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti od začetka izvajanja NOO v letu 2021 do zdaj izplačala že 1,76 milijarde evrov.«
Še 272 milijonov evrov
V nadaljevanju so pojasnili, da je »Evropska komisija (EK) Sloveniji do zdaj v celoti izplačala šest zahtevkov, saj je ocenila, da je izpolnila vseh 122 z njimi povezanih mejnikov in ciljev. Preostalih 60 mejnikov in ciljev bo vključenih v sedmi oziroma zadnji zahtevek za plačilo, ki ga bo država v Bruselj posredovala najkasneje do 30. septembra 2026, ko poteče uradni rok za oddajo zadnjih zahtevkov za plačilo. Sestavljen bo iz devetega obroka za nepovratna sredstva in četrtega za posojila. Država lahko prejme maksimalno vrednost zadnjega zahtevka za plačilo oziroma preostalih sredstev v višini nekaj manj kot 272 milijonov evrov mehanizma, od tega 269 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 3 milijone evrov posojil. Pogoj je, da ustrezno izpolni vse mejnike in cilje sedmega zahtevka za plačilo in ne razveljavi mejnikov in ciljev, za katere je sredstva prejela v okviru že izplačanih zahtevkov.«
Dodali so: »Trenutno so vsi napori deležnikov, ki na različne načine sodelujejo pri izvajanju NOO, usmerjeni v izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za pravočasno in uspešno izvedbo preostalih projektov ter doseganje zastavljenih ciljev. Vsa prizadevanja so usmerjena v to, da se razpoložljiva sredstva mehanizma v največji možni meri uspešno izkoristijo. Ministrstva, ki so pristojna za njihovo izpolnitev, ocenjujejo, da je od skupno 60 mejnikov in ciljev zadnjega zahtevka na današnji dan izpolnjenih 44 mejnikov in ciljev, kar pomeni, da so ciljne vrednosti dosežene in da je zbrana vsa dokumentacija – dokazila. V zaključevanju je 16 mejnikov in ciljev, pri čemer so po oceni ministrstev ciljne vrednosti pri desetih že dosežene, v teku pa je dokončna formalizacija spremljajoče dokumentacije. Pri preostalih šestih se po informacijah odgovornih ministrstev izvajajo zaključne aktivnosti. Vse aktivnosti v zvezi z doseganjem preostalih mejnikov in ciljev morajo biti zaključene najkasneje do 31. avgusta 2026.«
Vlada je na seji 20. avgusta vsa ministrstva ponovno pozvala, da uradu pravočasno posredujejo popolno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni. Končno besedo glede zadovoljivosti izpolnjevanja vsakega posameznega mejnika in cilja pa bo imela Evropska komisija. Na podlagi tega bo določila skupno višino izplačila zahtevka.
»Glede na to, da se izvajanje mehanizma zaključuje in bodo zadnja izplačila iz evropskega proračuna izvedena najkasneje do 31. decembra 2026, pričakujemo, da bo proces ocenjevanja zadnjih zahtevkov zelo kratek,« so dodali.
Za konec
Na pospeševanje kažejo tudi javne objave Urada RS za okrevanje in odpornost, ki ga vodi mag. Josip Mihalic. Pri tem omenimo zgolj zadnji dve obvestili, ki se nanašata na rezultate pri izobraževalni infrastrukturi (18. avgusta) in na področju nujne medicinske pomoči (20. avgusta). Za izobraževanje je iz NOO predvidenih 138,63 milijona evrov, za področje zdravstva oziroma nujne medicinske pomoči pa 3,69 milijona evrov.
V okvirZa projekte v izobraževanju 138,63 milijona evrov
Foto: Borit Rončević
Dr. Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino
Za naložbe v izobraževalno infrastrukturo je v okviru NOO predvidenih 138,63 milijona evrov, od tega 67,93 milijona evrov nepovratnih sredstev in 70,7 milijona evrov posojil. Gre za eno od finančno najobsežnejših naložb NOO; aktivnosti skupaj s pristojnim uradom vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga vodi dr. Borut Rončević. Iz NOO bo sofinanciranih devet objektov, in sicer: Kampus Vrazov trg, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, novogradnja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, gradnja prizidka k objektu CIRIUS Kamnik, gradnja telovadnice Gimnazije Šiška, novogradnja športne dvorane Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole (SGLZŠ) Postojna, novogradnja telovadnice Srednje medijske in grafične šole (SMGŠ) Ljubljana, prenova in dozidava stavbe Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, prenova objektov Srednje šole Jesenice ter rekonstrukcija in energetska prenova objekta Srednje šole tehniških strok (SŠTS) Šiška.
