Zgodba o 1,5 milijona evrih za izgradnjo Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, ki so izginili neznano kam, dobiva nove razsežnosti. Na portalu Nova24TV smo 5. marca 2019 že pisali o koruptivnih poslih tedanjega župana Občine Kamnik in zdajšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, v prispevku so bili citirani tudi neimenovani viri, ki so kot sodelujočega pri projektiranju šole omenjali tudi Arhitekturni atelje Uršule Lenščak.
Da te informacije ne držijo, nas je opozoril bralec Tomaž Schlegl, ki poslovno sodeluje z omenjenim ateljejem, ob tem pa je razkril nove podrobnosti o komunikaciji s tedanjim županom Šarcem, ki se je na veliko začudenje odločil za “zapravljivi projekt”, čeprav so ga potencialni izvajalci opozarjali, da se da šolo zgraditi za pol manj denarja. V izogib temu, da bi povzročili moralno in materialno škodo ateljeju Uršule Lenščak, na Nova24TV predstavljamo nova dejstva, ki pa v še bolj nelagoden položaj postavljajo Marjana Šarca, ki se sicer po izbruhu afere s kamniško šolo dolgo ni želel javno odzvati, potem pa je vso odgovornost preložil na svojega predhodnika.
Uslužbenec Arhitekturnega ateljeja Uršule Lenščak trdi, da sta bila njegov delodajalec in Saning International d.o.o. edini dve podjetji, ki sta eksplicitno dokazali, da je investicija dveh kamniških osnovnih šol, ki sta bili projektirani v času županovanja Antona Smolnikarja, prenapihnjena, saj je znašala preko neverjetnih 20 milijonov evrov. Strokovna analiza, ki jo je pri omenjenih podjetjih v začetku januarja 2011 naročil naslednji župan Marjan Šarec, pa je dokazala, da se lahko investicija dobesedno prepolovi. Zaključno poročilo analize, ki ga je atelje poslal županu, smo pridobili tudi v uredništvu spletnega portala Nova24TV.
Morda najbolj zanimiv je zadnji odstavek, ko je takratni direktor občinske uprave Ivan Kenda med drugim sporočil Zapsu, “da če si morda lahko dovolim manjše obrazložitve problema, je ta samo v tem, da je Občina Kamnik, glede na splošno gospodarsko situacijo v občini in nasploh v državi, ugotovila, da si tako bogato zastavljene gradnje, kot je bila izbrana na natečaju pred leti, ne more privoščiti”. Besede Ivana Kende so jasno nakazale, da bo mesto vendarle izbralo racionalnejšo opcijo. Iz pridobljenega dokumenta je torej razvidno, da sta hotela Arhitekturni atelje Uršule Lenščak in Saning International preprečiti enormno škodo.
Kdo je prepričal Marjana Šarca, da je čez noč spremenil svoje mnenje in podprl dražji projekt?
Odprto pa ostaja vprašanje, kaj se je zgodilo na občini, da si je župan Marjan Šarec, ki je sprva spoznal, kakšno gospodarsko škodo bi lahko naredili mestu s takšno drago in nepremišljeno investicijo, nato spet povsem premislil. Morda je nanj pritisnil gradbeni lobi, morda so bili vzroki v kakšnih drugih vzvodih. “Vem le to, da se je v začetku aprila 2011 župan dobesedno čez noč spreobrnil in spet začel zagovarjati megalomanski projekt šol in tako pozabil na racionalizacijo,” v pismu uredništvu Nova24TV piše Tomaž Schlegl.
Z Arhitekturnim ateljejem Uršule Lenščak naj bi po njegovih besedah Marjan Šarec kmalu zatem prekinil vse stike. Šola Toma Brejca je tako narasla na enormnih 12 milijonov, šola Frana Albrehta pa je bila po naših virih ocenjena celo na 21 milijonov, kar skupno znese enormnih 33 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Naslov ni marketinška poteza, ampak trditev, ki je podprta s številnimi strokovnimi in logičnimi argumenti, piše v svojem pismu iz 25. januarja 2010 z naslovom Za pol cene dobimo dvakrat več v pol krajšem času občini Kamnik Tomaž Schlegl. “Predvsem pa označuje racionalno rešitev, ki bo namesto maksimalno zapolnjenega proračuna za osem let in visoke zakreditiranosti investitorja omogočila otrokom enako kvalitetno šolanje že v času štirih let, Občini Kamnik pa obenem prihranila enormna sredstva, ki jih bo lahko porabila za izvedbo drugih, tudi nujno potrebnih občinskih investicij,” piše v pismu.
V Kamniku bi za manj denarja lahko rešili celo sedem problemov na en mah
Schlegl je opozarjal, da se s prenovo obstoječih osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta ter racionalno dozidavo – namesto skorajda totalnega rušenja – investicija po predračunih zagotovo zniža na 13 do 14 milijonov evrov (torej skoraj za polovico od predvidene cene za izgradnjo novih šol!). “Izognemo se strošku rušitve, ki po predračunu znaša toliko kot statična sanacija obeh šol. Poleg tega, da bi obe šoli bilo potrebno rušiti na klasičen način (ročno), kar je izredno zamuden in drag postopek, se pojavlja tudi problem odvoza in deponije ogromnih količin porušenega materiala in s tem nepotrebnega onesnaževanja okolja.”
In to še ni vse. Celo predlagana investicija projekta, s katerim bi v Kamniku rešili kar sedem problemov na en mah (dve šoli, centralna parkirišča, glasbena šola, knjižnica, ZZZS in center za socialno delo), kljub vsemu še vedno ni dosegala vrednosti izdelanega projekta za izgradnjo novih šol. Zakaj je takratni župan, zdaj predsednik vlade Marjan Šarec ravnal tako nerazumno, še ni jasno, saj kljub večkratnim pozivom na naša novinarska vprašanje še vedno noče odgovoriti, zakaj je nadaljeval projekt, če bi ga lahko ustavil.
T. F./Nova24TV
