Piše: Nova24tv.si
Predsednik vlade je v svoji poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti povedal, da so letos v Sloveniji zmagale pravičnost, solidarnost in preudarnost, poleg teh pa še znanje. Resnica je prav nasprotna. Leto je zaznamovalo nadaljnje propadanje zdravstva, gospodarstva in politične kulture ter vsesplošne draginje. Pod žalostno nazadovanje Slovenije je podpisana vlada Roberta Goloba. Slednji v novem letu napoveduje nove “zmage”.
Preostanek Slovenije si bo letošnje politično leto zapomnil predvsem po vladnih neuspehih in hudih sumih korupcije. Odstopiti je morala njegova ministrica Emilija Stojmenova Duh, ki je izgubila podporo v koalicijskih vrstah, odstopil je minister za izobraževanje Darjo Felda, nadaljevala se je afera, povezana s premierjevim političnim vpletanjem v delo policije, dokončno je izbruhnila afera “Litijska”, pod katero so se s skupnimi močmi podpisali predstavniki vlade iz Gibanja Svoboda in SD. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v parlamentu dovolila nadaljevanje teptanja osnovnih demokratičnih postopkov.
Golob je prepričan, da za pošteno delo prejemamo boljše plačilo. Koga je imel v mislih predsednik vlade, ni povsem jasno. Golobove povišice javnemu sektorju nimajo podlage v dejanski gospodarski rasti. Gospodarstvo je v vse večjih težavah, med drugim zaradi neugodne regulatorne in davčne politike ter visokih cen električne energije. Golob je pred dnevi sam priznal: “Ljudje so besni, gospodarstvo je obupano in mislim, da si danes ne moremo več zatiskati oči, da je metodologija kakorkoli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi tudi posledice.”
Kako je mogoče zgornjo izjavo pobotati s premierjevo poslanico o zmagah znanja, pravičnosti, solidarnosti in preudarnosti, ni povsem jasno. Prav tako ni povsem jasno, ali predsednik vlade meni, da je ravno plačna reforma v Sloveniji na novo uvedla “solidarnost”. Reforma namreč v največji meri povečuje prihodke nosilcem oblasti oz. najvišjim funkcionarjem, denimo predsednici republike, predsedniku vlade, predsednici državnega zbora in predsedniku vrhovnega sodišča.
“Zmagalo je znanje. Sredstva za inovacije in razvoj so se bistveno okrepila, povečalo se je število vpisnih mest za poklice, ki jih najbolj potrebujemo, in število štipendij. Zmagala je solidarnost. Zaživel je projekt dolgotrajne oskrbe, ohranili smo dostopno zdravstveno zavarovanje, izvedli rekordno povišanje pokojnin. Zmagala je preudarnost. Izjemno nizka inflacija, skoraj polna zaposlenost in stabilna gospodarska rast dokazujejo, da je Slovenija v trdni kondiciji,” je povedal Golob.
Projekt dolgotrajne oskrbe v nasprotju z navedbami predsednika vlade še ni zaživel, še več, predstavniki lokalne oblasti so na začetku meseca državnega sekretarja z ministrstva za solidarno prihodnost opozorili, da ostaja veliko nerešenih vprašanj. Z odgovori so bili izrazito razočarani. Hvalisanje o ohranitvi dostopnosti zdravstvenega zavarovanja se zdi precej neokusno v času vsesplošne zdravstvene krize, saj kritično primanjkuje družinskih zdravnikov, ljudje hirajo v čakalnih vrstah, Golobova vlada pa je na področje zdravstvenih zavarovanj posegla iz izključno ideoloških vzgibov. Zasebnim zavarovalnicam je morala v poravnavi plačati več deset milijonov evrov – seveda z davkoplačevalskim denarjem. Prav tako nenavadno delujejo navedbe o stabilni gospodarski rasti, ki pa je mizerno nizka (1,4 odstotka po Statističnem uradu RS).
Zagotovo ni zmagalo znanje črpanja evropskih sredstev
Kot zmagovito bi zelo težko opisali tudi črpanje evropskih sredstev. Sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs in predsednik državnega sveta Marko Rojs sta nedavno razkrila, da je Slovenija pri črpanju sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost na eni tretjini izčrpanih sredstev, medtem ko je pri črpanju kohezijskih sredstev na zadnjem mestu med članicami EU.
Še najbolj resnicoljubne navedbe v premierjevi poslanici so se nanašale na uspehe slovenskih športnikov. S temi, se razume, vlada ni imela prav ničesar, se pa s športniki, v odsotnosti lastni uspehov, želi okititi.
Predsednik vlade napoveduje še dodatne “zmage”. Naslednje leto lahko pričakujemo nadaljevanje zdravstvene reforme, davčne spremembe, oblikovanje pokojninske reforme in zaključek popoplavne obnove. Prebivalci v Sloveniji lahko torej pričakujemo dodatno zategovanje davčnega primeža, sektor zasebnega zdravstva pa nadaljevanje napada na delo.
Vendar nič ne de. Predsednik vlade pravi, da so najslajše in najpomembnejše drobne, osebne zmage. Zdi se, da tudi v svoji premierski vlogi cilja predvsem na te, državljanom in državljankam Slovenije pa kaj drugega niti ne preostane.
