Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)
Danilo Türk je eden največjih skrajnežev v slovenski politiki in eden izmed prominentnih “mirovnikov”, ki se borijo za razorožitev Ukrajine. Čeprav je kot politik propadel, se še vedno vmešava v slovensko politiko – nazadnje kot eden od dveh botrov (drugi je bil Milan Kučan) predsednice Nataše Pirc Musar. Njegov nedavni nastop na “depolitiziranih” Odmevih s Tanjo Starič je bil manifestacija njegovih grozljivih zunanjepolitičnih pogledov na razmere na Bližnjem vzhodu.
Tema je bila sla slovenske zunanje politike, da prizna dve teroristični entiteti z jordanskim (na Zahodnem bregu) in egipčanskim (v Gazi) prebivalstvom kot državo. Tako Fatah kot Hamas imata namreč v svojih ustanovitvenih dokumentih podobne rešitve za “judovsko vprašanje”, kot jih je imel Adolf Hitler. RTV Slovenija je na pomoč za obrazložitev razmer poklicala Danila Türka, sicer znanega po svojih protiizraelskih stališčih, ki včasih mejijo na čisto propagando sovražnikov zahodnega sveta.
Pravi čas za priznanje Palestine?
Türk najprej pove, “da je ta trenutek verjetno zelo primeren, da se nekaj odločnega naredi, da se pove, da ni poti nazaj, da ni poti v izgon Palestincev iz Gaze, da ni poti v genocid nad Palestinci in seveda v tem pogledu raste pritisk za to, da bi se palestinsko državo priznalo.”
Ta “mednarodni pravnik, diplomat, politik in doktor znanosti”, kot ga predstavlja RTV Slovenija, je tako že kar na začetku zapadel v retoriko Hamasa in uporniških skrajno levičarskih najstnikov na zahodu ter začel pridigati o “izgonu in genocidu” Palestincev iz Gaze. Besede so pomembne. In besede, ki jih uporablja bivši predsednik republike, so zelo specifične – Izrael namreč obtožuje, da NAČRTNO iztreblja arabsko prebivalstvo v Gazi. V resnici izraelski vojaki hodijo od vrat do vrat in ločujejo civiliste od predstavnikov Hamasa, da bi minimizirali število žrtev. Kar je izredno težko, saj si Hamas prizadeva, da bi bilo žrtev karseda veliko. Türk to seveda ve, a kot rečeno, retorika, ki jo uporablja, ni naključje, kot se je izkazalo v nadaljevanju.
Več kot le simbolni učinek?
Türk je prepričan, da priznanje ne bo imelo le simbolnega učinka. “Gre tudi za to, da se o rešitvi na podlagi ideje o dveh državah začne resno govoriti. Kajti vi lahko dve državi imate, če jih priznate, ne morete zdaj prepustiti za vse večne čase, da Izrael odloča, kdaj bo Palestina zrela za priznanje in državnost. V tem primeru ne bomo nikoli imeli dveh držav. In zdaj s tem, ko so Združene države tako jasno povedale in tako odločno nasprotujejo Netanjahuju, predsedniku izraelske vlade, ki je na čelu vlade že skoraj 5 let z eno kratko prekinitvijo in ki je vedno bil nasprotnik dveh držav. Niso pa nasprotovali tej ideji in so se o njej tudi resno pogajali predhodniki Netanjahuja, in sicer Ehud Olmert, Ehud Barak in tako naprej. Tudi v Izraelu, veste, ni tako definitivna zavrnitev koncepta dveh držav in seveda, če se hoče tu nekaj resnega narediti, je treba v nekem trenutku Palestino kot državo v polni meri priznati.”
Türk torej gradi svojo tezo o tem, da je treba teroristično entiteto priznati na podlagi fantazme, da so – ZDA jasno povedale in odločno nasprotujejo Netanjahuju. Kdaj pa so ZDA to jasno povedale? Res je Joe Biden eden od najbolj skrajno levih predsednikov v zgodovini države z najbolj ambivalentnim odnosom do Izraela, a dve stvari sta jasni, in to je povedal tudi sam Biden (oz. so mu jih zapisali, on pa jih je povedal iz telepromterja). ZDA neomajno stojijo za Izraelom, zato ne bo nobenega poskusa priznanja Palestine (čeprav Türk napak trdi, da je Biden to napovedal v članku v Washington Postu).
Levičarska vlada v ZDA je sicer tiho res proti Netanjahuju, ampak uradno si nobena administracija ne sme privoščiti konflikta z najtesnejšo zaveznico na Bližnjem vzhodu. Türk pa priročno pozablja tudi, da so se tako Netanjahu kot drugi izraelski premierji že desetletja zavzemali za rešitev dveh držav, celo tako, da se je Izrael leta 2005 povsem umaknil iz Gaze, Palestinci pa nobenega dogovora niso videli kot sprejemljivega. Zakaj? Ker si tako na Zahodnem bregu kot v teroristični Gazi želijo rešitve ene države. Palestine. Medtem ko bi Izrael nehal obstajati, Jude pa bi pognali v morje.
Türk pravilno ugotavlja, da v Izraelu ni definitivne zavrnitve koncepta dveh držav. Takšne zavrnitve nikoli ni bilo – izraelska javnost kot tudi voditelji so jo vedno podpirali. Težava je bila, da je arabski teroristi niso. Zato je vsakemu potencialnemu dogovoru sledila nasilna entifada.
Proces v Združenih narodih
Türk, nadaljuje, “da tudi v Združenih narodih poteka proces, da bi se ugotovilo, ali je že prišel čas, da se Palestini podeli polnopravno članstvo. Palestina je trenutno opazovalka v Združenih narodih kot država, State of Palestine. Ampak nima polnopravnega statusa članice in tudi o tem se vodi razprava in tudi potek te razprave bo povedal, kako blizu ideji priznanja oziroma uresničitvi ideje priznanja je svet”.
Res je, da v Združenih narodih poteka proces, a gre predvsem za aktivistične težnje držav iz kluba svetovnih avtokratov, ki želijo nagajati svobodoljubnemu zahodnemu svetu, katerega del smo tako mi kot Izrael. V resnici ni razen zunanjepolitično odpadnih držav, ki jih vodijo socialisti in pripravniški avtokrati (Španija, Slovenija, Norveška, Irska), nobenega apetita v zahodnem svetu, da se prizna skupino despotov, ki ropajo svoje prebivalce in si prizadevajo za novi holokavst.
Izvor Izraela terorističen?
Voditeljica Staričeva je Türka vprašala še, kako bi odgovorili tistim, ki pravijo, da bi bilo priznanje Palestine v resnici priznanje Hamasa. Na to ji je Türk (bizarno) odgovoril, da je bilo terorizma na Bližnjem vzhodu vedno veliko in da so tudi trije izraelski predsedniki vlad – Šamir, Begin in Perez – bili v mladih letih v času nastajanja Izraela teroristi! In so to tudi priznavali.
Ja, prav ste slišali. Človek, ki je na volitvah premagal Lojzeta Peterleta, je pokole dojenčkov, žensk, celotnih družin s strani Hamasa opravičeval z izjavo, da so bili v preteklosti tudi izraelski premierji teroristi. Gre za tako škandalozno izjavo, da bi jo bilo morda vredno poslati kar svojcem preminulih premierjev, pa naj se potem oni naprej odločijo, če želijo, da Türk svojo izjavo podrobneje razloži na sodišču. V času, ko so delovale vojaške milice Lehi in Irgun (na kar najbrž namiguje Türk), je divjala druga svetovna vojna. Takratni odredi izraelskih gverilcev so se borili za nastanek judovske države, medtem ko jih je želelo 420 milijonov Arabcev pregnati v morje. Primerjava takratnih časov s sodobnimi, ko Hamas od mednarodne skupnosti prejema milijarde dolarjev, ki jih namesto za svoje ljudstvo uporablja za gradnjo podzemnih tunelov in nakup raket, je skrajno cinična. Türk je med vrsticami povedal, da je Izrael država, ki je nastala na temeljih terorizma.
Gnusno opravičevanje Hamasa
A bivši predsednik še ni končal z relativizacijo Hamasovih zločinov: “Hamas, veste, ima široko podporo prebivalstva in je v bistvu nekoliko politično netočno reducirati njegovo vlogo samo na njegove teroristične akcije, njegovo teroristično taktiko, ki pa ni edina stvar. Se pravi, to je tisto, kar je nesprejemljivo. To je tisto, kar je nesprejemljivo, ampak to se da omejiti.”
Torej bivši predsednik republike države EU pametuje o “široki podpori ljudstva” v de facto diktaturi. Če ima Hamas široko podporo prebivalstva, je tako irelevantno, kot če jo ima Putin v Rusiji, Lukašenko v Belorusiji in Kim v Severni Koreji. V Gazi ni bilo volitev že od leta 2006, ko so prebivalci Gaze, kot “darilo” za Izrael, da se je povsem umaknil iz Gaze, podarili izvolitev Hamasa. A Hamas ni imel ogromne večine. Šlo je na tesno, z ogromno v agitprop usmerjenega zunanjega kapitala (predvsem iranskega). Od takrat “Palestincev” nihče ni nič vprašal – ne v Gazi in ne na Zahodnem bregu. Vsekakor pa “teroristične akcije” niso “edina stvar, ki je nesprejemljiva”, kot pravi Türk. Nesprejemljivo je tudi, da Hamas krade mednarodno pomoč in jo namesto za hrano in obnovo infrastrukture namenja za orožje in podzemne tunele. Nesprejemljivo je, da v šolah otroke uči sovraštva do Judov in prebivalstvo na splošno strupi z mislijo, da je rešitev ene arabske države in izgon Judov v morje mogoč izid. Nesprejemljivo je, da ubijajo homoseksualce. Nesprejemljivo je, da ubijajo apostate. Vse te težave pridejo v paketu – v 18 letih so tamkajšnje prebivalstvo radikalizirali do te mere, da res vsi verjamejo, da je edina rešitev pokol vseh Judov, ki živijo v Izraelu. Seveda tudi to Türk zelo dobro ve.
Ko bo Palestina priznana, se bodo magično pojavili zmerni voditelji?!
A se ne da – Türk sanja o “tehnokratskih voditeljih” Palestine, ki bi lahko prevzeli oblast po priznanju. “Veste, veliko je odvisno od tega, kakšni voditelji Palestine bi lahko izšli iz tega procesa. Če bi recimo za predsednika v nekem trenutku našli Marvana Bargutija, ki je trenutno v zaporu, ampak uživa velik ugled, nekoga od tehnokratov, kot je Salam Fajad ali v Gazi nekoga, kot je Mohamed Dahlan ali kdo drug, veste, iz takih rešitev, ki bi dale drugačno vodstvo, bi se marsikaj novega lahko naredilo. Ampak seveda v tem trenutku to še ni primer. V tem trenutku je treba videti te stvari in se zavedati, veste, da ta ideološka dogmatična razlaga, to so teroristi in z njimi ne bomo imeli opravka, nima, veste, zelo velike veljave. Saj Izrael se zdaj pogaja s Hamasom in to že kar nekaj časa.”
Po tej logiki bi morala mednarodna skupnost leta 2015 priznati Islamsko državo (t. i. ISIS), potem pa bi nekako kot iz čarovniškega klobuka prišli “tehnokrati”, ki bi prevzeli oblast ter legitimizirali novo državno entiteto, ki bi si vzela kose Iraka in Sirije. Neverjetne blodnje nekdanjega visokega uradnika Združenih narodov!
Prav tako ni jasno, zakaj je dejstvo, da se Izrael pogaja s Hamasom v nasprotju z “dogmatično razlago”, da so to teroristi. Da je Hamas teroristična organizacija, ni nobena “dogma”. Oni so prav ponosni na to dejstvo. Izrael pa se z njimi pogaja, ker so zajeli izraelske talce. Policija se tudi pogaja z bančnimi roparji, ki so zajeli talce, pa to ne pomeni, da jim bo prišel predsednik države podelit priznanje suverene države znotraj zidov obkoljene banke.
Pričakovano relativiziranje iranskega napada
Staričeva ga je vprašala še, ali bo Izrael napadel Iran, potem ko je Iran nad Izrael poslal salvo raket in dronov.
Türk ji je dal točno to, kar je želela. Relativizacijo iranskega napada in zelo očitno pristransko demonizacijo Izraela.
“Torej, moj vtis je, da bo Izrael zdaj nekaj časa vzdrževal napetost, ker mu to pomaga, da se odvrača pozornost od Gaze k nečemu, kar je lahko potencialno še večji problem, regionalna vojna. In da ni verjetno, da bo zelo kmalu odgovoril. Tudi, veste, Iran si je za svoj odgovor vzel dva tedna časa. 1. aprila je bil tisti napad na njegovo veleposlaništvo v Damasku in dva tedna kasneje je bila vojaška akcija Irana. Skratka, tu je treba pričakovati verjetno neko obdobje napetosti in zdaj je Izrael že izjavil, da bodo odgovorili v času in na način, ki ga bodo sami določili. In seveda iz tega potem lahko Izrael zdaj izvaja različne aktivnosti. Tu je zdaj vzdrževanje napetosti zato, da se zmanjša pritisk mednarodne skupnosti na Izrael zaradi dogajanja v Gazi, zaradi tega neverjetno zločinskega ravnanja Izraela v Gazi.”
Pustimo ob strani, da oba s Staričevo ponavljata fantazijo o “bombardiranju veleposlaništva v Damasku”, [kot razlog za iranski napad], čeprav je bilo že večkrat – tudi v sicer levičarskih mednarodnih medijih – razloženo, da ne gre za veleposlaništvo, ampak vojno sobo iranskih teroristov, tudi tistih odgovornih za pokol 7. oktobra 2023.
Pomenljivo je, da Türk iranskega salva raket in dronov, ki bi vsako drugo državo, ki ni Izrael porušila do tal, sploh ne obsodi, kot da gre za legitimen odgovor na to, da je Izrael eliminiral iranske teroriste. Gre za vojno napoved, a Türk jo očitno vidi kot diplomatsko potezo.
Namesto tega se osredotoči povsem na Izrael in že vnaprej napove, da bo “Izrael vzdrževal napetosti, da se odvrne pozornost “mednarodne javnosti od neverjetno zločinskega ravnanja Izraela v Gazi”. Ne le da Izrael (kot bivši predsednik republike!) kar tako čez palec obtoži “neverjetno zločinskega ravnanja”, ampak vidi čas za premislek o povračilnem napadu, ki si ga bo vzel Izrael, kot “izraelsko vzdrževanje napetosti”. Razumete Türkovo logiko? Iran na vso moč napade suvereno državo Izrael – Izrael pa “vzdržuje napetosti”.
Türk si svet predstavlja po modelu Henryja Kissingerja
Staričeva ga še vpraša, ali so mednarodne organizacije, mednarodni pravni red, ki ga poznamo po drugi svetovni vojni, končan.
“Ni končan, je pa močno prizadet in močno omejen v svoji funkciji. Veste, za to, da bi mednarodno pravni red funkcioniral v vprašanjih, kot so ta, kot so vprašanja vojne in miru in reševanja problemov, ki so zahtevali vojne v preteklosti, mora obstajati neka podlaga, neka politična podlaga določenega ravnotežja v svetu. Ker potem se lahko naredijo mednarodne konference in se lahko iščejo mednarodno pravne rešitve. Konferenca v Madridu leta 1991 je bila tak primer. Sklicali sta jo Združene države Amerike in Sovjetska zveza takrat še. Geostrateški odnosi med velesilami morajo biti na eni stabilni točki, ki morajo biti dovolj stabilne, dovolj čvrste, da lahko na tej podlagi funkcionira mednarodno pravni red,” pravi Türk in s tem razkrije svoje prave barve, ki razložijo tudi, zakaj si tako strastno prizadeva za “mirovniško” razoroževanje Ukrajine.
Türkov svet je bipolarni svet Henryja Kissingerja, ker se velike velesile dogovorijo o tem, kako bom živeli preostali zemljani, ki pripadamo eni ali drugi interesni sferi.
Po padcu Sovjetske zveze je velik del sveta spoznal, kako sprevržen je tak svetovni nazor. Svet se namreč ne deli na tistega pod vplivom ene ali druge velesile, ampak na svobodnega in avtokratskega. Če pa si večina prebivalcev države, ki je v sodobnem času “nekje vmes”, želi biti del našega svobodnega evroatlantskega načina življenja, pa je naša dolžnost, da ji to dovolimo. Nobenih ravnotežij ni. Le ljudje in njihove usode. Naloga našega razsvetljenega dela civilizacije je, da čim več zemljanov pripeljemo na svetlobo.
Türk bi jih rad obdržal v temi, ki je očitno tudi njemu bolj všeč od svetloba. Si želite živeti v “multipolarnem” svetu, kjer bi vam Türk, Putin, Lukašenko, Maduro, Ramaphosa in Šejk al-Thani diktirali, če živite v pravem delu sveta, da lahko svobodno živite ali ne?
