Piše: Vida Kocjan
Nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj (s 100 na 122 milijonov evrov), železniška postaja Jesenice (z 81 na 126 milijonov evrov), železniška postaja Nova Gorica (z ocenjenih začetnih 29 na kar 61,65 milijona evrov), železniško vozlišče in železniška postaja Pragersko (s 63 na 81,5 milijona evrov), drugi železniški tir za več deset milijonov evrov.
To je le nekaj infrastrukturnih projektov, ki so se v času zdajšnje vlade, ko področje vodi Alenka Bratušek, močno podražili. Opazno je tudi, da se pri izbiri ponavljajo večinoma eni in isti izvajalci. Pri tem prednjačijo novodobni gradbeni tajkuni, lastniki gradbenih podjetij, kot so Stojan Petrič (Kolektor Koling in Časopisna hiša Delo), Janez Škrabec (Riko Ribnica), GH Holding (Blaž Miklavčič, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic) in podjetje Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana (SŽ–ŽGP).
Razdrobljena javna naročila
Področje javnih naročil je izredno obsežno in pogosto zelo razdrobljeno. Naročila in postopki za infrastrukturne projekte so vodeni v okviru več proračunskih porabnikov. Transparentnost je nedvomno odvisna tudi od načina financiranja. Če so v projekt vključena evropska sredstva (in je temu primeren tudi nadzor), so naročila preglednejša. Če pa se ta financirajo z denarjem iz državnega proračuna, je v času te vlade precej drugače.
Velike podražitve
Prek portala e-naročanje smo pri Uradnem listu RS preverili nekatere projekte za izvedbo gradbenih del, ki so v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo in v okviru tega tudi direkcije za infrastrukturo. Podražitve na pregledanih projektih so velike. Opazna pa je razlika med časom prejšnje vlade, ki jo je vodil Janez Janša, in zdajšnje pod vodstvom Roberta Goloba, ko infrastrukturno ministrstvo vodi za sklepanje aneksov prekaljena Alenka Bratušek. V času Janševe vlade podražitev skorajda ni bilo, o čemer priča na primer prenova železniške postaje v Šmarju pri Jelšah. Ne samo da je bila podražitev minimalna, projekt je tudi končan in ga lahko štejemo za primer dobre prakse.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
