19.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 avgusta, 2022

Nesposobna Golobova vlada bo očitno čakala tako dolgo in kmete tudi stiskala s ceno, da bodo slovenski kmetje pšenico prodali v tujino

Piše: Vida Kocjan

Predsednik vlade Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko sta na petkovi novinarski konferenci napovedala, da bo država odkupila ves letošnji pridelek pšenice, s tem pa povzročila pravo zmedo. V vladi namreč nimajo še nobene strategije odkupa, znana ni niti cena.

Iz Zadružne zveze Slovenija pa so že v ponedeljek napovedali, da bo žetev v pretežni meri zaključena do konca tega tedna. Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa opozorili, da je državni odkup slovenske pšenice velik logistični zalogaj.

Včeraj so se oglasili še kmetje in sporočili, da od države pričakujejo pojasnila o odkupu pšenice. Pričakujejo, da jim bo vlada čim prej predstavila izhodišča ob napovedanem ukrepu odkupa slovenske pšenice. Še vedno namreč ne vedo, kako se bodo oblikovale cene ter ali bo pšenico odkupovala država ali tržni odkupovalci in bodo potem dobili kakšen dodatek.

Po vseh teh opozorilih se je Irena Šinko, ministrica iz Gibanja Svoboda, ki je očitno vstopila v prevelike čevlje ali pa zgolj čaka na navodila svojega šefa, Goloba, kateremu je globoko pokorna, le zganila. Včeraj je opravila pogovore z deležniki, kakor so to sporočili iz ministrstva. Vendar pa so si, po pojasnilih z ministrstva, le izmenjali informacije o stanju pšenice in se »dotaknili tudi postopka, ki bi ga v imenu države izvedel Zavod RS za blagovne rezerve«. Dlje niso prišli.

Logistični zalogaji in cena pa so še naprej velika neznanka.

Kmetje so hkrati sporočili, da pričakujejo najmanj 400 evrov za tono pšenice. Vendar pa je Golob prejšnji teden posredno nakazal, da bi bila lahko cena nižja. Po neuradnih informacijah naj bi vlada ponujala 320 evrov za tono, kar je četrtino manj od pričakovanj kmetov.

Na mednarodnih trgih se cena pšenice pospešeno povečuje in se že približuje ceni 500 evrov za tono. Podatki kažejo, da se je cena za tono pšenico od decembra 2021 do maja 2022 povečala za več kot 48 odstotkov.

Po težavah z naftnimi derivati, kjer so povzročili pravi kaos, se zdaj enaka težava pojavlja tudi pri pšenici. Zanimivo pa je, da so ta kaos »začeli« opažati celo v t. i. levih medijih.

Letos je v Sloveniji s pšenico zasejanih dobrih 28.000 hektarjev površin, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Na teh površinah bi lahko pridelali od 140.000 do 150.000 ton pšenice, kar bi pomenilo 80- do 90-odstotno pokritje domačih potreb. Ker pa vse pšenice ne porabimo za kruh, smo 60-odstotno samooskrbni. Veliko pšenice se tudi pokrmi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine