Piše: L.K.F.
V TVD Boštanj (pri Sevnici) je bil nocoj, ob 19. uri, že 41. pogovorni večer v organizaciji Založbe Nova Obzorja in revije Demokracija. Vodil ga je odgovorni urednik Jože Biščak, ki je gostil dva izjemna publicista in raziskovalca arhivov – Rada Pezdirja in Igorja Omerzo – ter poslanca (in zdaj kandidata za poslanca) Tomaža Lisca in sevniškega župana Srečka Ocvirka.
Predstavili so Omerzovo knjigo Velikani slovenske osamosvojitve in Udba ter Pezdirjevo Vzporedni mehanizem globoke države.
Knjiga Rada Pezdirja je v zadnjega pol leta požela zelo veliko zanimanje, ponatisnili so jo že trikrat. Poleg tega, da jo je avtor predstavljal na številnih pogovornih večerih po vsej Sloveniji (v okviru Magazine Toura), se je o njeni vsebini z novinarjem in urednikom dr. Jožetom Možino pogovarjal tudi minulo nedeljo na prvem programu RTVS. Gre za knjigo o vzporednem mehanizmu globoke države, ki je desetletja po drugi vojni in tudi po osamosvojitvi Slovenije deloval v ozadju politike in gospodarstva ter na netransparenten, nelegalen način izčrpaval družbeno premoženje. To je bila udbovska združba, povezana z mafijo. Tako se je denar iz dobro poslujočih državnih podjetij ter od tihotapstva cigaret, alkohola, analgetikov in kasneje celo orožja pretakal preko slamnatih podjetij v za to ustanovljene tuje banke in se od tam vračal nazaj v Slovenijo v zasebne žepe oziroma v t.i. centre moči. Pezdir, ki je ekonomist, je več kot šest let raziskoval arhive in knjigo spisal na osnovi dokumentov, veliko jih je v knjigi tudi objavljenih.
Igor Omerza je raziskovalec udbovskih arhivov in pisatelj, avtor številnih knjig. Sodeloval je v procesih demokratizacije in nato osamosvajana Slovenije, med drugim je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Po politični karieri se je posvetil raziskovanju in publicistiki. Izdal je številna dela (17 knjig), ki so večinoma močno odmevala v javnosti, med njimi knjigo Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. S Pezdirjem sta se spoznala v arhivu in skupaj tudi napisala knjigo Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB. Omerza je tudi tokrat poudaril, da je nekdanja služba državne varnosti delovala predvsem zato, da je ščitila strankarskega režima pred “sovražniki” in zunaj države je pa preganjala demokratično migracijo. Opozoril je še, da se je gospodarski ekonomski kriminal preko tranzicije enostavno kar prenesel v novo državo, saj ni bilo lustracije. Demos je sicer moral zelo previdno ravnati tako pri osamosvajanju kot pri ustanavljanju nove države, si ne nakopati notranjih sovražnikov, zato ni bilo prave moči za lustracijo. Kar so druge vzhodne komunistične države lažje speljale, saj so samo režim zamenjale, ni se jim bilo treba osamosvajati. Omerza o svojih knjigah in o odpiranju arhivov leta 2007 še pove, da ni bilo tako preprosto, saj so arhive leta 2010, ko je napisal knjigo o Kocbeku, nenadoma spet zaprli, in natoiva sta bila potrebna dva referenduma, da so jih spet nazaj odprli. Udbovskih dokumentov so sicer veliko uničili, a iz ostalega se vseeno da marsikaj raziskati.
Tomaž Lisec je poslanec SDS in kandidat za poslanca na teh volitvah, ker je še mlad, se dogajanja do osamosvojitve bolj spomni iz pripovedovanj, a kasneje je do resničnih zgodb o vzporednem gospodarskem mehanizmu izvedel v komisiji Anžeta Logarja, ki je tudi preučeval arhive. Lisec jedrnato izpostavi: “Partija je ugrabila državo. Namesto da bi gradili našo novo državo, se je denar kradlo.” Omerza in Pezdir ocenjujeta, da je izginilo (bilo pokradenih) približno pet milijard evrov, ada do danes še nihče za to ni odgovarjal. “Upam, da bomo imeli vsaj še eno tako vlado, kot je trenutna, da bomo počistili ta vzporedni mehanizem, treba je urediti pravosodje, policijo in še kaj. Že 30 let se borimo, da bi postali normalna država. sklene Lisec.
Dolgoletni sevniški župan in državni svetnik Srečko Ocvirk je o vladi povedal, da ta čas večina slovenskih županov, pa četudi niso iz desnosredinske politične opcije, prizna, da je s to vlado možno dobro delati, da si kot občina in župan slišan, razumljen in samo tako se kot lokalne skupnosti in kot država lažje razvijamo. O udbovskih zgodbah iz vzporednega mehanizma pa, pravi, je že veliko slišal, četudi se jih do 90-ih let ni govorilo na glas. Žive priče, ki so bile tedaj v visoki starosti, so vendarle začele šele takrat namigovati na res čudne zgodbe, ki so res mejile na kriminal, pove Ocvirk. Zanimalo bi ga, še pravi, kakšen podatek o sevniških podjetjih. V Pezdirjevi knjigi ga bo zagotovo našel …
Iz občinstva so Pezdirju in Omerzi čestitali, da se borita za boljšo Slovenijo, za njene ljudi. In da si želijo, da bi bila na TV še kakšna oddaja, kot je bil v nedeljo pogovor s Pezdirjem, ki ga je vodil Jože Možina. Urednik Jože Biščak je razkril, da bo vsak čas izšel dokumentarni film na Pezdirjevo knjigo. Povedal je še, da je Demokracija pripravila že 41 pogovornih večerov, ki jim je v živo in preko spleta sledilo že več kot 40.000 ljudi.
Pogovru lahko prislunete spodaj:
