Navodil ljudje v veliki meri ne upoštevajo zaradi vplivnežev, ki se posmehujejo navodilom stroke, pravi Janez Janša

“Vse te številke, tako število okuženih na dan, kot število tistih, ki so v bolnišnicah, bi bilo za vsaj polovico manjše, če bi se ukrepi, ki so odrejeni, upoštevali. Se pa v veliki meri ne upoštevajo ravno zaradi teh tako imenovanih vplivnežev, ker ljudje, ki jim sledijo, ravnajo podobno. Posmehujejo se iz navodil stroke in okužbe se širijo. Ni najbrž slučaj, da je v Ljubljani, ki ima 12 odstotkov slovenskega prebivalstva, v zadnjem času tudi na posamezne dneve do četrtina dnevnih okužb v Sloveniji”, je bil kritičen premier in ob tem dodal, da je stanje v glavnem mestu bistveno slabše, kot je bilo spomladi.

Medtem, ko narašča število okužb z novim koronavirusom, družba pa z razliko od prvega vala deluje relativno nemoteno, s strani opozicije prihajajo očitki, da je vlada preletavala Slovenijo z lovci in proslavljala zmago nad epidemijo, sedaj pa ni pripravljena na drugi val okužb. “Če ne bi bili pripravljeni, potem tudi oddaje Pogovor s predsednikom vlade ne bi bilo, ker bi bili kje drugje,” je uvodoma dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša v pogovoru na Novi24tv.

Kar se tiče podatkov, niso pomembni samo podatki o številu okuženih na dan. Po besedah premierja je ključno, kolikšno je število ljudi, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo in koliko intenzivno oskrbo. “Te številke so zaenkrat boljše od tega kar smo imeli spomladi. Iz tega razloga tudi ni potrebe po tako ostrih ukrepih. Kljub temu, da je število dnevno okuženih večje, so posledice teh okužb manjše. Ključen je vpliv na zdravstveni sistem in na ostale družbene podsisteme. Ta situacija je zaenkrat še obvladljiva.”

Številke bi bile za vsaj polovico manjše, če bi se odrejeni ukrepi upoštevali
Socialni demokrati, ki so pred tednom dni pričeli kampanjo z naslovom “Ne maskam v šolah!”, so najbolj glasni kritiki, češ da vlada ne obvladuje števila okužb. Kritikam pa se je pridružil tudi sindikalist Branimir Štrukelj, ki trdi, da se z maskami ne da delati. Še več, sindikati so, meni nič tebi nič, zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta in to po štirih petinah usklajenega zakona. Tudi mediji so obsodili mašo na Brezjah, niti z besedo, pa nis0 obsodili protivladnih protestov, kjer so se brez mask zbirali Marjan Šarec, Jerca Korče, Tanja Fajon in drugi velikaši levice iz strank SD in LMŠ. Ta dvojna igra medijev in politične opozicije, po prepričanju Janše, škodi procesu spopadanja z okužbami.

“Ne gre toliko za sama neposredna zborovanja na prostem,” je izpostavil Janša, čeprav tudi tam gre za eno pomembnih žarišč virusa, namreč še bolj problematično je druženje potem, ko gredo ljudje v manjših skupinah in še bolj tesno skupaj na pijačo, na pogovor. “Alkohol razvname strasti. Kričijo, pojejo. To je nevarno. Če tega ne obravnavajo enako, kot nenošenje maske s strani neke ministrice, potem je to velik problem. Hodili bomo namreč v istem krogu in se virusa ne bomo znebili. Možnost predstavlja sprejetje bolj ostrih ukrepov, imajo pa ti svoje ekonomske posledice in veliko rezerv, da to blažimo ni več,” je poudaril Janša.

Dogodek Olimpijskega komiteja Slovenije ni bil v skladu z navodili NIJZ
Janša sicer ne brani nikogar, tudi na vladni strani ne, ki se ne drži ukrepov. Konkretni primer okrog ministrice Kustec je manifestacija dvojnih meril, namreč drugih, ki mask niso imeli, sploh niso okrcali, ministrico, ki se je pred dogodkom pozanimala glede nošenja mask, vprašala je, zakaj je nihče nima, bila pa je tudi ena izmed dveh, ki so na odru za podeljevanje nosili masko, pa so. “Mainstream mediji najbolj obsojajo osebo, ki se je pravil še najbolj držala. Ključna odgovornost je zagotovo na organizatorju, ker je bilo jasno kakšna so pravila. Ne drži, da je bil dogodek opravljen v skladu z navodili NIJZ, ker so bila navodila drugačna.” Organizator po besedah Janše sploh ni spraševal glede zakuske. “Ker je jasno, da pri večerji ne moreš imeti maske, je vlada pred časom močno odsvetovala, da se na javnih prireditvah organizirajo pogostitve, zakuske. Kjer je to potrebno zaradi dolžine določenega dogodka in tako naprej, je potrebno pač delitev hrane organizirati tako, kot se to dogaja, če naročiš hrano na daljavo iz neke restavracije. Ve se, kako je to mogoče narediti. V skladu s tem so navodila.” 

Foto: Nova24TV

V pogovoru se je Janša dotaknil petega protikoronskega svežnja in poudaril, da so se praktično vsi ukrepi v njem znašli na podlagi predlogov s strani zbornic in raznih organizacij, oziroma deležnikov, ki so zaradi koronavirusa še vedno prizadeti. “Tega je bistveno manj kot spomladi. Hvala Bogu, nekaj rezerve je še. To zmoremo, saj so v rebalansu predvidena za sredstva, ki so v petem paketu. Veliko vprašanje pa je, kako bomo vozili naslednje leto, če cepivo ne bo pravočasno na razpolago. To je ključni problem,” je bil jasen in ob tem opozoril, da sta pred nami danes dva vprašaja. “Prvi se nanaša na hladno obdobje, ki ga ne poznamo. Ker spomladi, ko smo šli v epidemijo, smo šli hkrati v toplejše obdobje. Sedaj pa imamo drugi val in gremo v hladnejše obdobje. Ravno v teh dneh poteka intenzivno delo na usklajevanju potencialnih načrtov ukrepov. Če se bodo postelje v bolnišnicah še naprej polnile s tem tempom, kot se nam dogaja sedaj, potem bomo kmalu prišli v rdečo cono in potrebno bo ponovno razglasiti epidemijo in sprejemati ukrepe, kot jih delno že poznamo. To bo imelo svojo ceno.” 

Janša je povedal, da je Evropska komisija podala priporočila glede zapiranja meja, omejevanja pretoka ljudi v času drugega vala. “Ta priporočila so relativno dobra. Verjamem, da se bo večina evropskih držav tega držala tako, da bomo imeli enotna merila in da ne bomo uporabljali različnih barv pri raznoraznih ukrepih. Moram reči, da smo doslej to delali, ker enotnih merilnih priporočil ni bilo. Sedaj tudi izgovora na naši strani ni več. Vse je zelo odvisno od tega, kako zelo resno jemljemo ta drugi val,” je prepričan. Janša je priznal, da nošenje mask ni prijetno, ne v studiu, ne na sestankih, a je to po njegovih besedah majhna žrtev v primerjavi s tem, kar bi bilo potrebno storiti, če je zdravstveni sistem preobremenjen, če bodo ljudje umirali, ker tudi druge storitve ne bodo dostopne, če bo potrebno uvajati zelo ostre ukrepe in plačevati ekonomsko ceno za to. “Upam, da bo s hladnim vremenom v Sloveniji prišla tudi streznitev in da ne bomo poslušali, ali so nekateri ukrepi potrebni ali ne. Še posebej če po drugi strani vidimo, da jih cel svet sprejema in da je stroka okrog njih praktično enotna, razen nekaterih posebnežev, ki itak zanikajo obstoj virusa in trdijo, da je zemlja ploščata.” 

V tej situaciji je potrebno izkoristiti vse zdravstvene kapacitete
Peti protikoronski paket po besedah Janše predvideva nagrajevanje, pošteno plačilo za tiste, ki bodo predvsem v zdravstvu in negi zaradi samega virusa premeščeni drugam, ali ki bodo neposredno delali s Covid bolniki. “To je sedaj jasno opredeljeno,” je poudaril Janša in podal prepričanje, da bo manj stranskih posledic, kot smo jim bili priča spomladi, ko so si nekateri v nekaterih javnih zavodih, najbolj izstopa RTV Slovenija, na račun epidemije izplačevali visoke zneske, čeprav jih zagotovo niso zaslužili. Glede na to, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zdravstvene storitve, ki bodo skrajševale čakalne vrste, lahko financirala tudi zasebnikom, ne čudi, da je na levici zavreščalo. “Gre predvsem za to, da se v tej situaciji, ki je skrajno dodatno zaostrena zaradi koronavirusov, uporabijo vse kapacitete, ki so na voljo. Mislim, da tisti, ki potrebuje neko zdravniško oskrbo, najprej želi, da to oskrbo dobi. Ali jo dobi pri Francetu ali Jožetu ali v tej in drugi instituciji, je za tistega, ki nujno potrebuje nekaj, sicer bo resno zbolel ali umrl, popolnoma vseeno. Iz tega vidika je potrebno angažirati vse kapacitete, ki so na voljo. Iz tega razloga peti paket na predlog Ministrstva za zdravje vsebuje možnost nacionalnega javnega razpisa, na podlagi katerega bomo dali skupaj vse zdravstvene kapacitete, ki obstajajo zato, da se ne bo ta situacija še dodatno podaljšala čakalnih vrst in ogrožala zdravja tisočih,” je poudaril Janša.

Jedrna Evropa je tista, ki se tudi danes zavzema za obstanek EU
Glede očitkov s strani opozicije, kako na Blejskem strateškem forumu ni bi bilo nikogar iz jedrne Evrope, je Janša poudaril, da so sodelovali tudi tisti iz tako imenovane jedrne Evrope. “Ne vem, kaj je danes jedrna Evropa. Jedrna Evropa danes ni tisto, kar je bilo šest ustanovnih članic takrat, ko je Evropska unija nastala. To je življenje v preteklosti,” je bil jasen Janša. “Jedrna Evropa je danes tisto, kar se na podlagi nekih realnih dejstev zavzema za to, da Evropska unija še naprej obstaja. So ljudje in so države, ki se zavedajo, da brez Evropejcev Evrope ni. Na forumu je sodeloval tudi predsednik italijanske vlade. Italija mislim, da je ustanovna članica Evropske unije. Sodelovali so znani ministri številnih drugih držav, ki niso samo iz Srednje Evrope, številni visoki predstavniki administracij,” je izpostavil in ob tem dodal, da tisti, ki so tukaj iskali srednjeevropsko zaroto, so to lahko ljudem predstavljali zgolj tako, da so lagali o tem, kdo je tam bil. “Kar se tiče Srednje Evrope ali višegrajske četverice, je danes glede na realno situacijo to v mnogih točkah tisto, čemur lahko rečemo jedrna Evropa. Če kdo misli, da je jedrna Evropa v Molenbeeku sredi Bruslja, naj gre tja, pa bo videl, ali je tam Evropa ali kaj drugega.”

Z vladavino prava je konec tisti trenutek, ko se o tem politično glasuje
Evropska unija, po besedah Janše, temelji na vladavini prava. Nobena država namreč ne more biti država članica Evropske unije, če ne priznava tega temelja. “Ne poznam nobene države članice, ki bi se temu temelju odrekala. To je bilo na julijskem Evropskem svetu tudi nedvomno ugotovljeno. Da pa skuša nekdo v pojem vladavina prava stlačiti njegov pogled na to, kako morajo biti nekatere marginalne skupine privilegirane, kako hoče spraviti v okvir pojma vladavine prava, dvojna merila, da se tolerira politične zapornike v eni članici EU, v drugi pa se nasprotuje povsem logičnim spremembam ali reformam v pravosodju, to pa ne bo šlo skozi. Takšnih dvojnih meril Evropski svet nikoli ne bo požegnal,” je bil jasen. V Evropskem parlamentu se sicer lahko na podlagi političnih kalkulacij ali trgovanj ustvari drugačna večina, ampak z vladavino prava, je konec tisti trenutek, ko se o tem politično glasuje, poudarja Janša. Evropski parlament je politična tvorba različnih političnih skupin, če bodo oni z glasovanjem določali kaj je vladavina prava v eni državi članici , kaj v drugi, je to kvečjemu pot k razpadu Evropske unije. Kar se tam dogaja, je skregano z realnostjo in zgolj dogajanje v bruseljskem mehurčku.

Nina Žoher