Po podatkih naših virov se bo strankam, ki se bodo na volitvah 3. junija letos potegovale za poslanske sedeže, tudi Pozitivna Slovenija pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Slednji sicer svojega angažmaja še ni najavil, naj bi pa to storil v kratkem, morda že na kakšni partizanski proslavi ali pa vsaj na predvečer prvega maja na Rožniku.
Stranka Pozitivna Slovenija (PS) je nastala leta 2011 iz Liste Zorana Jankovića, ko je na ljubljanski magistrat prikorakala četica znanih Slovencev, med katerimi je bilo opaziti tudi Milana Kučana. Omenjena četica je ljubljanskega župana tako rekoč na kolenih prosila, da se angažira na državnozborskih volitvah, kar je tudi storil. Seveda je bila to bolj predstava za javnost, kajti paradržava je že zdavnaj sklenila, da gre Janković na volitve. Nastala je PS, ki je na volitvah tisto leto osvojila največ glasov, v svoja nedrja pa je zvabila številne nekdanje politike iz LDS in Zaresa.
Kljub temu pa Janković nikoli ni postal premier. Bil je sicer izvoljen za poslanca, a ker ni bil navajen sklepati kompromisov za oblikovanje koalicije, mu je oblast »ukradla« t. i. koalicija za izhod iz krize, ki so jo sestavljale SDS, Državljanska lista, NSi, SLS in DeSUS. Vendar samo za eno leto, kajti vmes je vodenje PS zaradi spornega poročila protikorupcijske komisije prevzela Alenka Bratušek, ki je bila nato s pomočjo konstruktivne nezaupnice »inštalirana« za premierko, vendar samo za leto in pol. Vmes je vodenje PS znova prevzel Janković, Bratuškova pa je s svojo frakcijo ustanovila novo stranko, ki se je na volitvah 2014 za las prebila v parlament, medtem ko se PS ni več uvrstila vanj. Vendar je stranka A. B. v državnem zboru le za kratek čas obdržala poslansko skupino, je pa medtem večkrat zamenjala ime (od Zavezništva socialno-liberalnih demokratov do Stranke Alenke Bratušek). Ker sta iz štiričlanske poslanske skupine izstopila Peter Vilfan (sedaj DeSUS) in Jani Möderndorfer (sedaj SMC), je le-ta razpadla.
Sedaj se postavlja vprašanje, komu bo PS jemala glasove, če se spet pojavi na prizorišču. Po mnenju poznavalcev še zdaleč ne bo dosegla takega efekta kot pred sedmimi leti, ko je bila še »sveža«, pri tem pa je odločilna predvsem podpora globoke države preko svojih medijev. To je opazno predvsem v odnosu do Liste Marjana Šarca. Namreč, tudi Marjan Šarec je bil nekaj časa član Pozitivne Slovenije in predsednik njenega kamniškega odbora. Čeprav se je ob odcepitvi frakcije Alenke Bratušek postavil na njeno stran, nikoli ni bil sprt z Jankovićem. Po naših podatkih je Šarec v tem trenutku veliko bolj pisan na kožo psihološkemu profilu povprečnega Slovenca kot pa Janković. Obstaja pa možnost, da bo Janković s svojo aroganco ter rdečezvezdaško ihto, s katero brani Svetlano Makarovič in njen koncert v čast komunistični ikonografiji, bolj posegal v volilno telo SD ter Levice. A kot trdijo naši viri, so v SD celo pripravljeni na sodelovanje z Jankovićem – če se bo seveda prebil v parlament. No, sam verjetno ne bo ostal v državnem zboru, saj se je, ko je v začetku leta 2012 izvisel pri premierski funkciji, znova vrnil na ljubljanski magistrat.
Če bo šla torej PS na volitve, bo v volilnem telesu tranzicijske levice velika gneča. Za glasove se bodo potegovale sedaj parlamentarne SD, Levica, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek in SMC, pa tudi izvenparlamentarne stranke Sloga, Demokratična stranka dela in pa še najbolj Lista Marjana Šarca. Zanimivo je, da se je v zadnjem času pojavila stranka Nova socialdemokracija, ki jo vodi nekdanji član SDP (predhodnice SD) Milan Balažic, v volilno telo tranzicijske levice pa bi lahko posegla še Bojan Požar in Bojan Dobovšek. Pojavila se je tudi t. i. srbska stranka, ki pa naj bi služila le za “kanonfuter” kontraobveščevalne dejavnosti, torej kot provokacija za nasprotno, torej pomladno stran, da bi se slednja z reakcijo morda diskreditirala.
Naj ob tem povemo, da smo se za komentar obrnili tudi na SD – vprašali smo jih, ali vedo, da gre Janković na volitve v državni zbor in ali bo šla SD v primeru, če se PS prebije v državni zbor, v koalicijo z omenjeno stranko. Odgovorili so nam takole: »Te informacije nimamo, se je pa vnaprej, na podlagi hipotetičnih tez na temelju naj bi, če bo… težko opredeljevati.« Skratka, precej težko razumljiv odgovor…
