10.2 C
Ljubljana
petek, 1 marca, 2024

Narobe svet! Državni zbor bi iz odločanja o RTVS izločil Jakliča, ne pa tudi Accetta?

Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)

Nevroza na vladni strani je zaradi debakla z Zakonom o RTV vedno hujša. Nikakor si niso predstavljali, da bo Ustavno sodišče, ki so ga dojemali kot tako svojega kot Pop TV in Odlazkovo hobotnico začasno ustavilo izvajanje zakona. Vendarle si sodnika Knez in Accetto, ki ju drugače štejejo v levi del političnega spektra (Accetto je celo pomagal pisat program Cerarjeve SMC) nista bila pripravljena uničiti pravne kariere tako, da bi požegnala očitno neustavni zakon – to je še posebej jasno iz dikcije Knezovega ločenega mnenja iz katerega je jasno videti, da mnenja ne bo spremenil. Zdaj se začenja krvavi boj na požiralniku. Vlada je odvrgla rokavice.

Kar nekaj časa so v javnost pronicale neuradne informacije, da naj bi Državni zbor na ustavno sodišče podal predlog za izločitev ustavnega sodnika Klemna Jakliča iz ustavne presoje novele zakona o RTV Slovenija. Najprej je o tem poročal raziskovalni novinar Bojan Požar, nato Večer in Siol. Zdaj se je res zgodilo. DZ je uradno na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnika Jakliča z ustavne presoje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Jaklič naj bi v intervjuju izrekel svoje nasprotovanje ZRTVS

Jaklič je namreč v referendumski kampanji leta 2005 zagovarjal zakonske rešitve, ki jih zakon, ki je predmet ustavnopravne presoje, spreminja, zato se poraja dvom v njegovo nepristranskost, piše v predlogu.

Že prej so se pojavile govorice, da je razlog za zahtevo po izločitvi tudi to, da je Ustavni Jaklič 20. marca v oddaji na Radiu Ognjišče vsebinsko nasprotoval noveli zakona o RTV Slovenija, katere presoja pred ustavnim sodiščem je še odprta.

Sicer je razlog dokaj kreativen in po svoje nenavaden, saj se sodnikom ni prepovedano izrekati o zakonodaji, ki jo presojajo (konec koncev so tudi tri sodnice, ki so glasovale proti zadržanju ZRTVS) v svojih izjavah in ločenih mnenjih večkrat jasno izrazile svojo podporo zakonu.

Maščevalni ukrep?

Pred časom se je iz odločanja sam že izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, saj je njegova odvetniška pisarna Čeferin pogodbeno sodelovala z javnim zavodom  RTV Slovenija. Videti je, da so pozivi po izločitvi Jakliča nekakšen povračilni ukrep, potem ko je prvopodpisani vlagatelj pobude za presojo ustavnosti novele zakona o RTVS Peter Gregorčič na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Ustavna sodnica naj bi po poročanju TVS dodatno delala na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli zakona.

Bi moral biti izločen Accetto?

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je v preteklosti jasno izražal svoje politične afiliacije (kot je bilo že omenjeno, je pisal program Cerarjeve takrat novo ustanovljene SMC), je sodnik, ki bi se v resnici moral – že sam – izločiti. Srečal se je namreč s strastno podpornico Golobovega Zakona o RTV evropsko komisarko in podpredsednico evropske komisije Vero Jourovo. Jourova je v preteklosti povedala, da je novi ZRTVS korak k svobodi medijev v državi torej se je jasno opredelila, da zakon podpira, ne glede na to, da ji je evropska poslanka Romana Tomc večkrat podrobno razložila zakaj je zakon v resnici zelo zvita poteza vladne koalicije, da si prek t. i. civilne družbe in njej zvestih cehovskih organizacij trajno podredi javni zavod RTV Slovenija. Jourova je trdila, da se o zakonu nista pogovarjala, hkrati pa ni znala povedati o čem pa sta se pogovarjala. Na drugi strani pa celo v okviru istega obiska Slovenije, kjer se je sestala z Accettom trdila, da je od odločitve Ustavnega sodišča  [o ustavnosti ZRTVS) odvisna prihodnost RTV Slovenija (kar so nekateri v Sloveniji razumeli kot grožnjo, da bo “nepravilna” odločitev pogubila javni zavod.

V primeru izločitve ustavnih sodnikov se analogno uporabljajo določila o izločitvi običajnih sodnikov (zakon o pravdnem postopku). Velja pravno načelo, da je za pravo objektivnost in neobremenjenost sodnikov potrebna ne le subjektivna ampak tudi objektivna nepristranskost sodnikov (se pravi, da se ustvari tudi videz nepristranskosti sodnika). Matej Accetto se je sestal z evropsko političarko, ki je zagovornica zakona. S tem bi moral tudi sam doumeti, da je njegovega videza nepristranskosti nepreklicno konec. Že iz vidika videza ustvarjanja pritiska s strani neizvoljenih evropskih politikov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine