20.9 C
Ljubljana
nedelja, 26 maja, 2024

Na Obrežju postavitev azilnega doma skladno z zakonodajo ni mogoča; to vedo tudi v vladi, govori se o kar 500 tujcih dnevno

Piše: Vida Kocjan

Vladajoča koalicija je na 93. redni seji dne 29. februarja letos sprejela sklep, da se za potrebe nastanitve vlagateljev namere in prosilcev za mednarodno zaščito na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi organizirata izpostavi azilnega doma.

Vlada je vsem ministrstvom, ki imajo v upravljanju zemljišča na teh mejnih prehodil, odredila da ta predajo v uporabo Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Zapisali so še, da se izpostavi azilnega doma organizirata v obliki začasnih nujnih objektov, za čas trajanja višje sile, vendar največ za tri leta. Ministrstvu za obrambo in Upravi RS za zaščito in reševanje pa so še naložili, da Uradu RS za oskrbo in integracijo migrantov zagotavljata vso logistično podporo.

Pri tem se v vladi niso zmenili na to, da azilnega doma uradno na območju Brežic oz. Obrežja ni možno postaviti, kar naj bi po naših podatkih navedla tudi mag. Barbara Peternelj, namestnica generalne sekretarke vlade. Nadalje so po naših virih govorili o namestitvi 500 ljudi dnevno. Ti naj bi ostali v azilnem centru najmanj 110 dni, kolikor traja reševanje postopka v primeru, ko tujec poda namero za mednarodno zaščito.

Postopek podaje namere za mednarodno zaščito: Kaj prinaša?

Postopek je precej dolg, pomembno pa je, da se vlagatelj namere (nezakoniti migrant) po končanem postopku s policijo nastani v sprejemnih prostorih azilnega doma ali druge nastanitvene kapacitete države, kjer so mu zagotovljeni ustrezna prehrana, nujne higienske potrebščine in dostop do nujnega zdravljenja.

Iz sodne prakse pa nadalje izhaja, da nekateri namero za mednarodno zaščito podajo takoj, nato, ko so že oskrbljeni in nastanjeni v azilnem domu, pa to umaknejo. Če jih v Sloveniji še enkrat zajamejo, ponovno izrazijo namero za mednarodno zaščito in je oseba ponovno nastanjena v azilni dom v Ljubljani. Skratka, gre za veliko izigravanje nezakonitih migrantov.

Zloraba instituta mednarodne zaščite in nujnost dopolnitve zakonodaje skladno z evropsko

Iz enega od sodnih primerov pa je razvidno, da samovoljna zapustitev azilnega doma pomeni zlorabo instituta mednarodne zaščite. Tujec, ki dom samovoljno zapusti že pred podajo prošnje za mednarodno zaščito, je obravnavan po Zakonu o tujcih in se njegova namera za podajo prošnje za azil šteje za umaknjeno. To pomeni, da izgubi status prosilca za mednarodno zaščito. Vendar pa lahko nato drugje spet poda prošnjo oziroma namero. Po naših podatkih policisti in socialni delavci tujce na to opozarjajo, vendar kot kaže, zaman.

Iz sodne prakse je še razvidno, da varnostnika na območju azilnega doma prosilca ne moreta zadržati, če se ta odloči, da ne bo spoštoval reda oziroma, če s svojim ravnanjem ne stori kaznivega dejanja ali kršitve javnega reda in miru, zaradi česar bi bilo potrebno policijsko posredovanje. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat pojasnilo, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo ni v celoti prenesel določbe, po kateri države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanja določena v nacionalnem pravu. Slednje pomeni, da sodišče v upravnem sporu ne more odločiti o izbiri drugega, sorazmernega ukrepa, kot so redno javljanje, finančno jamstvo ali zadrževanje na določenem območju ipd.

Iz navedenega je razvidno, da je slovenska zakonodaja v pomembnem delu v nasprotju z evropsko. Slovenska vlada pa se, vključno s policijo, nenehno izgovarja prav na slednjo.

Spomnimo. Občanke in občani občine Brežice so  ob podpori širše skupnosti zbrali nekaj manj kot 7000 podpisov peticije proti vzpostavitvi azilnega centra na območju Obrežja. Ljudska iniciativa je podpise dopoldne predala vladi. Pričakujejo, da jim bo vlada prisluhnila, sicer napovedujejo, da bodo šli vse do Bruslja.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine