Društvo novinarjev Slovenije se je odzvalo na napad Zlatana Čordića na snemalca Nove24TV. Namesto, da bi ostro obsodili napad, kot to po navadi počnejo, ko v bran jemljejo kolege iz osrednjih medijev, so napisali sestavek, v katerem niso neposredno obsodili napada, obenem pa so med vrsticami podali svoje mnenje, zakaj je do tega prišlo in celo, da smo si to zaslužili – ker hujskamo.
Društvo novinarjev Slovenije je denuncijatorski prvak države. Če se na rame slovenskega novinarja, zaposlenega na RTV Slovenija, usede muha, ki je tam ne bi smelo biti, oni to “ostro in konkretno obsodijo”. Kadar gre za novinarje Mladine, čeprav so strankarsko skrajno propagandno glasilo, se zaskrbljeni oglasijo. Pred kratkim so pred davčnim strokovnjakom Rokom Snežičem pričeli braniti “svoje” novinarje celo tako, da so pričeli pritiskati na sodišče. Povsod in vedno v takšnih primerih konkretno, jasno in razločno obsodijo za kar verjamejo, da je “nasilje nad novinarji”.
Prejšnji petek se je na protestih zgodil jasen in razločen primer nasilja nad novinarjem, natančneje nad snemalcem Nove24 TV. Za katerega se, mimogrede, sploh ne ve, če je in kako je politično opredeljen. Zlatan Čordič ga je fizično in verbalno napadel in mu ukradel kamero. Poznavajoč burne odzive Društva novinarjev Slovenije na vsakršno verbalno nasilje nad novinarji, bi človek pomislil, da bodo tudi tokrat, ko je šlo tudi za fizično nasilje, ostro obsodili. Premislite še enkrat. V nadaljevanju bodite pozorni na sramotno pristransko nekonkretnost tega, očitno samo in izključno še enega v vrsti antijanšističnih društev.
Niti besede o agresivnemu Zlatku
Na svoji spletni strani so zapisali, da “so dobili več vprašanj glede dogajanja na petkovem protestu in da so že večkrat poudarili, da obsojajo vsakršne oblike nasilja, tako besednega kot fizičnega. Že večkrat smo poudarili, da obsojamo vsakršne oblike nasilja, tako besednega kot fizičnega”. Primer nekonkretnosti. Izognejo se neposredni obsodbi, ker ne verjamejo, da bi morali kaj obsojati, a se pod pritiskom javnosti vdajo in nekaj napišejo. Kar so napisali, je nekonkretno in tako posredno, da denuncijacija sploh ni razvidna. Še pomnimo, kakšno histerijo, kakšen konstrukt so naredili ameriški levičarski novinarji, ko je Donald Trump na pozivek k denuncijaciji izmišljenega belega supremacizma odvrnil, da “obsoja vse vrste nasilja”? No, to je primer obfuskacije, s to razliko, da Trump tudi dobesedno je denunciral “bele supremaciste”, Društvo novinarjev Slovenije pa ni obsodilo dejanja Zlatana Čordića. Posrednost, nekonkretnost, ker ne verjamejo.
V nadaljevanju so zapisali, da “ponavljajo tudi, da kot družba ne smemo pristati na razmere, v katerih verbalno in tudi fizično nadlegovanje postane običajno poklicno tveganje, ki so mu novinarji izpostavljeni pri svojem delu”. Med vrsticami se to bere kot: zdaj pa živimo v takšnih razmerah, ker jih je povzročila trenutna vlada in jih že nasploh povzročata SDS in Nova24TV. To se obenem bere tudi kot opravičilo za dejanje Zlatana Čordića.
Za konec so z napadom na Novo24 TV stopnjevali, saj so zapisali, da “se zavzemajo za profesionalno vlogo medijev v družbi, ki jih med drugim razumejo kot neodvisne nadzornike oblasti in ne kot del strankarskih propagandnih aparatov”.
Nova24TV niso novinarji, ker niso naši
Med vrsticami, če niste razumeli. Po domače: hkrati poudarjamo, da Nova24TV nima novinarjev, ker so strankarski propagandni aparat. Pustimo ob strani, da so vsi osrednji mediji, ki se jih DNS – ju zdi plemenito braniti, strankarska propagandna glasila, le da so razpršeni na več strank, ki si delijo antijanšizem. Razlog je preprost: na levi ni tako velike, tako dobro organizirane stranke kot je SDS, ampak so relikt bivše partije in več manjših satelitov. Z besedami bivšega predsednika Socialnih Demokratov, Igorja Lukšiča: “SDS je edina resna stranka.”
Kar bi moralo biti alarmantno, je to, čeprav smo to seveda na nek način že ves čas vedeli, da si samozvano Društvo novinarjev Slovenije edini medij v Sloveniji, ki kolikor toliko enakovredno konkurira državnim in psevdo ali paradržavnim medijskim mastodontom, ki razbija monotonijo, enoumje slovenskega medijskega prostora, v izjavi, ki naj bi bila namenjena denunciaciji napadalcev, napadalcem v bistvu dajo čast, češ, oni so tako ali tako le strankarski propagandni stroj.
Aleš Ernecl/Nova24TV
