Piše: C. R.
Včeraj so se začeli pogovori finančnih ministrov EU na Brdu pri Kranju, ki so potekali v znamenju optimizma glede zdravstvenih in gospodarskih razmer v območju evra in EU, ki so znatno boljše, kot se je pri spoprijemanju s pandemijo covida-19 pričakovalo pred meseci. A obenem je slišati opozorila, da nevarnosti še ni konec in da je izzivov še veliko. Srečanje kot predsedujoči vodi slovenski minister za finance mag. Andrej Šircelj.
Slednji je že včeraj na začetku srečanja poudaril, da se veseli razprav, »ki bodo še izboljšale delovanje in sodelovanje članic tako na evropski, kot tudi globalni ravni«. Pri tem je poudaril, da bo razprava potekala tudi o regulaciji finančnega sektorja ter uravnoteženosti med finančno stabilnostjo in trajnostnim financiranjem gospodarstva. In tudi o tem, kako lahko razvite države pomagajo ranljivim državam v okviru projekta Mednarodnega denarnega sklada. Dotaknili pa se bodo tudi vplivu podnebnih sprememb na gospodarstvo in o pomoči ranljivim državam pri čemer se jim bodo pridružili tudi guvernerji centralnih bank Evropske unije.
Optimizem glede gospodarskih razmer, a tudi svarila
Finančni ministri so včeraj po poletnem premoru srečanja začeli z optimističnim tonom, je poudaril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni po dopoldanskem zasedanju evroskupine. Direktorica Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) Andrea Ammon je ministrom predstavila analizo epidemiološkega položaja, ki po komisarjevih besedah potrjuje, da je cepilna kampanja velik uspeh EU. Gentiloni je sicer opozoril, da so na obzorju še vedno tveganja in težave, ne samo z epidemiološkega vidika, temveč je potrebna tudi pozornost zaradi ozkih grl v dobavni verigi ter razvoja inflacije.
Tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je izpostavila, da je položaj danes boljši, kot so se bali pred nekaj četrtletji, a da nevarnosti še ni konec, zato je treba še naprej delovati odločno in sodelovati. ECB je po njenih besedah še naprej odločena nuditi podporo, ki je potrebna za zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja in s tem vzdržnega okrevanja.
Podobna so bila tudi sporočila šega evropskega reševalnega mehanizma ESM Klausa Reglinga, ki se je pridružil optimističnim ocenam, da se Evropa iz primeža pandemije izvija bolje, kot se je pričakovalo pred pol leta ali enim letom. Izpostavil je, da te ocene delijo tudi finančni trgi, ki da so redko tako optimistični glede Evrope kot v teh dneh in ki vidijo večja tveganja v ZDA kot v Evropi. A tudi Regling je posvaril pred pretiranim zadovoljstvom, saj da je treba narediti še veliko. Kot ključen cilj EU in območja evra je izpostavil konvergenco, pri čemer je po njegovih besedah bistveno zagotoviti več delitve tveganj, torej končati projekte v okviru bančne unije.
Finančni ministri držav v območju evra so včeraj dopoldne na Brdu razpravljali sicer o gospodarskih razmerah in konvergenci, solventnosti podjetij in projektu digitalnega evra. Po zasedanju evroskupine pa se je v petek popoldne na Brdu začel prvi del neformalnega zasedanja vseh finančnih ministrov EU, ki se danes še nadaljuje. Pri tem so se posvetili tudi razpravi o vplivu podnebnih tveganj na finančne trge in o možnostih usmerjanja posebnih pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ranljivim državam. Razprave o drugi temi se je udeležila tudi izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva.
Finančni ministri o okrevanju, odpornosti in naložbah
Finančni ministri EU neformalno zasedanje na Brdu danes nadaljujejo z razpravo o zagotavljanju odpornega okrevanja in naložb ob spoprijemanju s posledicami pandemije covida-19 ter o posodabljanju globalnega sistema obdavčevanja podjetij v digitalni dobi. V pogovorih o obdavčevanju sodeluje tudi generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mathias Cormann.
No, pri tem pa je zanimivo, da slovenski dominantnim mediji, o tem pomembnem srečanju, praktično ne poročajo.
