Pred začetkom šolskega leta smo se pogovarjali s poslanko SDS Mojco Škrinjar, ki je podpredsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost in šport ter članica odborov za kulturo, za zdravstvo in za zunanjo politiko. V Strokovnem svetu SDS je zadolžena za področje vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva. Je tudi svetnica v mestni občini Ljubljana.
DEMOKRACIJA: Gospa Škrinjareva, ministrica za izobraževanje Simona Kustec je v torek dejala, da kot razmere zdaj kažejo, se bodo lahko 1. septembra v šole vrnili vsi, tako učenci kot dijaki, a ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb z novim koronavirusom. Nedvomno je to razveseljivo tako za učence kot starše?
ŠKRINJARJEVA: Vsi si želimo, da bi se življenje vrnilo v znane tirnice. Učenci in dijaki se verjetno veselijo druženja, starši, zlasti mlajših otrok, bodo lahko šli v službo in JIM ne bo treba igrati domačih učiteljev. Čeprav mi je v času splošnega zaprtja v epidemiji mnogo staršev dejalo, da je bilo to eno najlepših obdobij, ko so se res lahko posvetili otrokom.
To mi je dalo misliti, da sta starševstvo in skrb za dom pri nas mnogo premalo cenjena. Beseda »gospodinja« je pri nas postala omalovažujoč pojem. No, saj se tudi besedi »dom« in »domoljubje« ne cenita preveč. Skrajni čas bi bil, da postanemo bolj občutljivi in prijazni do družine. Obdobje socializma je pošteno razčlovečilo našo družbo.
DEMOKRACIJA: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer ravnateljice in ravnatelje na torkovi konferenci na Brdu pri Kranju seznanilo s posebno publikacijo. Ta vsebuje štiri mogoče modele izvajanja pouka v novem šolskem letu z navodili, kako ravnati in kaj upoštevati ob izvajanju posameznega modela. Kako gledate na te modele? Ta čas je najbolj aktualen t. i. model B, se pravi vrnitev vseh učencev in dijakov v šole ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb, ki predvidevajo omejitve takšne narave, da je zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev še vedno mogoče izvajati vzgojno-izobraževalni proces. No, nekateri pa so do tega kritični, češ da bo s tem prevladoval frontalni način izobraževanja, ki nas vrača v osemdeseta leta prejšnjega stoletja …
ŠKRINJARJEVA: Učenje na daljavo ni le odkrilo tehnoloških možnosti, temveč ponudilo tako učiteljem kot učečim se nove pedagoške modele. No, izumili so jih sami. Skupna lastnost teh modelov je povečana odgovornost za pridobitev znanja ter razvoj kompetenc učečih se za samostojno delo. Prav vsi učitelji in šolarji, s katerimi sem govorila, so nove izzive sprejeli z navdušenjem. Prepričana sem, da je v vsaki situaciji mogoče uvajati novosti, le da je morala priti kriza, da so si to učitelji brez zadržkov in dvomov lahko privoščili. Mislim, da je glavna ovira strah učiteljev, da bi bila morebitna nova pedagoška metoda v nasprotju z zakonodajo …
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
