Piše: Andrej Sekulović
Po koncu druge svetovne vojne so zavezniki v porušeni Nemčiji začeli program tako imenovane denacifikacije. To je med drugim vključevalo uničevanje spomenikov, znamenj in vsega, kar naj bi bilo povezano z nemškim nacionalizmom in militarizmom, več kot 30.000 knjig, od učbenikov do poezije, je bilo zaplenjenih in prepovedanih, nemško prebivalstvo pa je moralo prestati proces ideološke reedukacije.
Z zavezniki so se v Nemčijo vrnili tudi nekateri kulturni marksisti in judovski ideologi Frankfurtske šole, ki so ob prihodu Hitlerja na oblast pobegnili v ZDA in širili svojo strupeno ideologijo na tamkajšnjih univerzah. Ob vrnitvi v Nemčijo so prevzeli pomembne vloge v procesu reedukacije, ki pa se ni začel in končal v Nemčiji, temveč se je v naslednjih desetletjih razširil na skoraj ves zahodni svet. Koncept »bele krivde« ni pravzaprav nič drugega kot nadaljevanje tovrstne reedukacije in »denacifikacije« na celotnem Zahodu.
Danes se tako ne le mladi Nemci, temveč tudi vnuki in pravnuki zmagoslavnih zahodnih zaveznikov na univerzah in v šolah učijo, da so bili njihovi predniki pravzaprav zločinci in izkoriščevalci, ki so izvrševali genocide nad neevropskim prebivalstvom, v svojih domovinah zatirali takšne in drugačne manjšine ter ropali in bogateli na račun drugih ras. Tovrstna propaganda ni omejena le na izobraževalne ustanove, temveč obstaja tudi v množičnih medijih in v zabavni industriji. Pravzaprav je navzoča na vsakem koraku v progresivnih multikulturnih družbah. Predvsem mlade belce prepričujejo, da je njihova kultura inherentno »rasistična« in zatiralna oziroma represivna. Osrednji mediji in levičarski akademiki jih prepričujejo, da imajo tudi sami »rasizem« v svojih genih in da morajo nenehno paziti, da ta ne izbruhne na površje. Učijo jih, da jih bremeni krivda za neka domnevno zločinska dejanja njihovih prednikov, zaradi katerih se morajo vedno znova podrejati muham in željam potomcev »žrtev« njihovih predhodnikov.
Vendar pa ob tem ne pozabimo, da zmagovalci pišejo zgodovino. Zato ne nasedajmo izkrivljeni sliki, ki jo o evropski civilizaciji prikazujejo tisti, ki bi jo radi zaradi lastnih interesov uničili in si jo podredili.