Če madžarsko zasebno podjetje investira v slovensko zasebno podjetje, to podjetje pa se ukvarja z mediji in ima jasno (in nikoli zanikano) politično usmerjenost, to še ne pomeni, da ste pravkar odkrili slovenski novinarski Watergate.
Nevredno novinarskega poklica je povezati samostojne točke v prostoru A, B in C, med njimi narisati imaginarne daljice in reči – »Glej, Trikotnik!« Preveč očitno je, da so se mediji v lasti tranzicijske levice (ali pa od nje eksistencialno odvisni) aktivirali v obupnih poskusih miniranja nove koalicije. Kar nenadoma so začeli spet problematizirati davno prežvečene teme – od bosanskega kredita z aktivacijo zanesljive Möderndorferjeve državnozborske komisije do domnevnega nezakonitega političnega financiranja SDS, pri čemer je računsko sodišče že ugotovilo, da ne gre za nezakonito politično financiranje.
Obskurni internetni portal, nato pa še POP TV sta se komično sinhronizirano in brez kančka samoironije drug za drugim spravila »raziskovati« madžarske medijske investicije v Sloveniji. Oni sami so povsem odvisni od sponzoriranja DRŽAVNIH medijev. Izgube Planeta TV v lasti DRŽAVNEGA podjetja pokrivamo davkoplačevalci. Javna televizija je DRŽAVNA in se napaja iz davkoplačevalskega denarja. Vsi trije glavni tiskani mediji so eksistenčno odvisni od DRŽAVNIH investicijskih projektov. Da si v takšni mlakuži levega agitpropa nekdo upa spraševati, zakaj je ZASEBNO tuje podjetje investiralo v ZASEBNEGA domačega založnika, je višek cinizma in znak, da so akterji globoke države vedno bolj obupani.
Da gre za odkrito politični pogrom, pove dejstvo, da je bil prispevek POP TV na sporedu takoj za prispevkom, v katerem so govorili o tožbi stranke SDS proti premierju v odhajanju, ki je javno (v sramoto svoji funkciji) stranko SDS obtožil financiranja iz Madžarske, kar je računsko sodišče eksplicitno zanikalo. Njegovo pobalinsko »opravičilo« s pomežikom svoji skrajno levi antiJanša volilni bazi, je bilo pokrito z na hitro skupaj zmetanim prispevkom o madžarskih investicijah v Nova obzorja, s tisočkrat ponovljenimi dejstvi, ki za nikogar niso ne kazensko (policija, tožilstvo) ne upravno (računsko sodišče) sporna.
Poleg povsem kratkoročnega cilja zatreti vsako možnost, da bi Janša še kdaj sestavil koalicijo, ima taka retorika še veliko bolj pritlehen podton – takoj ko začnemo ad hoc demonizirati legitimne investicije med dvema zasebnima poslovnima subjektoma, s tem posežemo v temelje svobodne podjetniške pobude, ki je temelj slovenske ustavne ureditve. To pa je zelo nevarna igra.
