Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Afera s patrom Rupnikom, ki se je, po pričevanju redovnic, prekršil zoper lastni moralni kodeks in kodeks Cerkve, ki ji pripada, je levici in njej naklonjenim medijem prišel kot naročen. Afero je prva pograbila prav ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je umetnika svetovnega slovesa pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado. Ne zato, ker bi Rupnik po doslej znanih informacijah, prekršil kak zakon. Ne, sekularne zakonodaje ne zanima, kaj za štirimi zidovi, pa čeprav cerkvenimi, prostovoljno počnejo posamezniki. Ministrica ima seveda neke čisto druge razloge, zaradi katerih je Rupnika pozvala k vrnitvi Prešernove nagrade. Razlog je, da je sama do vratu vpletena v afero Fotopub.
Spomnimo, afera Fotopub je izbruhnila po tem, ko se je na socialnem omrežju pojavil profil, naslovljen “proti nasilju Dušana Smodeja“, na katerem so se zvrstile grozljive obtožbe deklet in Smodejevih znancev, ki so ga posredno ali neposredno obtožile spolnega nasilja, podtikanja mamil v pijače, izkoriščanja ranljivih oseb ter nenavadnih sadističnih spolnih praks, v katere ženske, s katerimi je spal, niso privolile. Afera je bila izredno nesrečna prav za ministrico, saj se je s Smodejem malo pred izbruhom afere nasmejana fotografirala v prostorih ministrstva za kulturo. Smodej je v družbi RTV novinarja Nejca Krevsa z njo opravil intervju, sama pa se je kasneje na novinarski konferenci izgovarjala, da Smodeja niti ne pozna.
Njene besede so se zelo kmalu izkazale za povsem neverodostojne. Na spletu so se namreč pojavile fotografije, ki so dokazovale, da sta imela ministrica in Smodej ključnega skupnega prijatelja Romana Uranjeka, člana ljubljanske umetniške avantgarde, ki si je v dneh pred izbruhom afere vzel življenje.
Po njegovi smrti so se v javnosti pojavile izpovedi njegovih nekdanjih življenjskih sopotnic, ki so v medijih popisale njegove sadistične spolne prakse, te pa naj bi tudi sam dokumentiral s snemanjem z mobilnimi telefoni, njegov “partner v zločinu” pa je bil ravno Dušan Smodej.
Nejc Krevs, Dušan Smodej in ministrica za kulturo Asta Vrečko. (Foto: Twitter)
V afero se pogrezne tudi Luka Mesec
Afera je kmalu zaobjela tudi širši krog Levice. Tudi Luka Mesec, de facto predsednik stranke se je prav tako na socialnih medijih zaklinjal, da Smodeja ne pozna. Z njim so ob razkritjih seveda vsi hoteli prekiniti stike ali zanikati poznanstva. Verjetno vedoč, da je bila celotna afera “konzerva črvov”, kot bi dejali Američani, saj je bilo jasno, da bodo z vsakim dnem trajanja afere na plan prihajale nove umazane podrobnosti. Pri tem se je tudi Luka Mesec usodno uštel, saj je javno dejal naslednje: “Vse insinuacije o mojih povezavah z njim najostreje zavračam, nikoli se nisem udeleževal zabav pri njem, niti nisem vedel, da te obstajajo. Nikoli nisem bil priča spolnemu nasilju, če bi mu bil, bi to nemudoma prijavil policiji.”
Le malo kasneje se je izkazalo, da se je debelo zlagal, saj so se na spletu pojavili posnetki, ki so jasno dokazali, da se je udeleževal odprtja Smodejevih razstav na slavni lokaciji Fotopuba. Ne samo to, posnetki prav tako kažejo, kako se je udeležil ene izmed famoznih zabav, na katerih naj bi se dogajale zlorabe, ki so jih anonimne spletne uporabnice objavljale na zgoraj omenjenem spletnem profilu.
Afera pa je hkrati razkrila tudi realnost slovenske, s strani države bogato sponzorirane kulturne produkcije. Na spletu so se pojavili nazorni posnetki umetniških projektov, ki so razstavljali na prizorišču Fotopuba, med drugim skupine žensk, ki so druga drugi na spolovila s strgalnikom ribale zelenjavo, to pa si tudi zatikale v spolovila. Ker so nekateri posnetki izredno nazorni, jih na tem mediju ne bomo poobjavljali, so pa ti prosto dostopni na socialnih medijih.
Nika Kovač mlačno (zaradi prijateljskih vezi)
V famoznem Inštitutu 8. marec, ki se po pripovedovanju predsednice zavoda Nike Kovač zavzema za pravice žensk, se na afero uvodoma niso odzvali. Številne članice inštituta so bile namreč povezane z umetniškimi projekti in osebo Dušana Smodeja, kar so tudi same izpričale v zapisih na socialnih medijih. Ko je postalo domala neizogibno, da se tudi oni odzovejo, se je oglasila predsednica inštituta, ki je podala nekakšno splošno izjavo, že naslednji dan pa se je na spletu hvalila z “vlaganjem” zakona, ki bo otrokom omogočil brezplačen obrok v šolah. Zakon je bil na las podoben zakonu, ki ga je pred tem v proceduro vložila SDS, a ga je koalicija zavrnila.
Agro-porno performans v Fotopubu (Foto: zajem zaslona)
Rupnikova transgresija
Nato so se v italijanskih medijih pojavili zapisi redovnic iz skupnosti Loyola. Redovnice, sicer polnoletne, naj bi prepričal v spolne odnose. Pri tem naj bi si pomagal s heretičnimi razmisleki. Sveto trojico je primerjal z intimnim odnosom treh oseb. Nekatere polnoletne redovnice naj bi prepričal, da si z njim ogledajo pornografski film v specializiranih kinematografih. Zadeva je izredno kočljiva za Cerkev zaradi moralnih omejitev in zakonov, ki jih zapoveduje ekleziastično življenje, pa tudi zaradi tega, ker so polnoletna dekleta izpričala, da so bili nekateri dotiki izsiljeni – nekaj, kar bi lahko primerjali z mobingom na delovnem mestu, če si dovolimo tovrstno primerjavo. Cena za zavrnitev Rupnikovih dotikov so bile obtožbe, da ne napredujejo dovolj v duhovnem smislu. To je tudi najhujši del obtožb zoper Rupnika. Njegove prošnje so bile uslišane tudi zaradi tega, ker so ga redovnice imele za avtoriteto.
Fotopub (Vir: zajem zaslona, Twitter)
Jankovića ni nikoli obsodila
Tako je Levica in Asta Vrečko dobila svojo tarčo, s katero lahko mobilizira svojo, cerkvi nenaklonjeno volilno bazo. Ta tarča seveda ni povsem idealna. Njegove transgresije namreč zbledijo ob aferi Fotopub, ki so jo hoteli pomesti pod preprogo. Sedaj mu skušajo vzeti Prešernovo nagrado, ki jo je dobil zaradi svojih (povsem resničnih, za razliko vulgarnega primitivizma, ki ga podpira ministrica) umetniških dosežkov. Župana Ljubljane, ki so ga obremenile obtožbe o neposredni trgovini “seks za službo” v zadevi farmacevtka, ni pozvala k odstopu. Prav tako ga ni obsodila, ker še ni vrnil odlikovanja Ruske federacije, zaradi katere danes umirajo nedolžna, da, tudi dekleta, v Ukrajini.
Načelno, ni kaj.
