Pogovarjali smo se z Zvonetom Černačem, ministrom brez resorja, pristojnim za strateške projekte in kohezijo. Vodi Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Zvone Černač se je rodil leta 1962. Diplomiral je leta 1987 na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Po končanem študiju se je najprej zaposlil na sindikatih, po prvih demokratičnih volitvah pa je kot član izvršnega sveta občine Postojna vodil področje upravnih notranjih zadev. Poklicno pot je nadaljeval v gospodarstvu, in sicer je bil dve leti pomočnik direktorja in vodja splošne službe v podjetju Postojnska jama, nato pa je za dobro leto prevzel dolžnosti v. d. direktorja novoustanovljenega javnega zavoda Kobilarna Lipica. Po odhodu iz Lipice je do izvolitve v državni zbor leta 2004 vodil Stanovanjski sklad občine Postojna. V letih 2005–2011 je bil tudi nepoklicni podžupan občine Postojna, pristojen za področje komunalne in širše družbene infrastrukture. Po prvem poslanskem mandatu (2004–2008) je bil poslanec še dvakrat (2008–2011, 2011–2014), vmes pa je v času druge Janševe vlade (2012–2013) vodil ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Kot poslanec je bil član različnih parlamentarnih odborov, predsednik KNOVS, predsednik preiskovalne komisije in član ustavne komisije. Pred vnovično izvolitvijo v državni zbor leta 2018 je opravljal samostojno podjetniško dejavnost. V sedanjem sklicu državnega zbora je bil imenovan za predsednika odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Bil je tudi član odbora za infrastrukturo in prostor, komisije za nadzor javnih financ, komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter nadomestni član v preiskovalni komisiji. V okviru Strokovnega sveta SDS vodi Odbor za infrastrukturo in prostor.
DEMOKRACIJA: Gospod Černač, za začetek bi vas vprašal, ali vas je konec januarja presenetilo, da je takratni predsednik vlade Marjan Šarec vrgel puško v koruzo in predčasno odstopil?
ČERNAČ: Bolj je presenetilo njegove takratne koalicijske partnerje, ki so za ta korak izvedeli iz medijev. Ko mu je uspelo oslabiti dva od koalicijskih partnerjev, je računal, da mu bo uspel veliki met: na podlagi tihega dogovora z Levico izsiliti predčasne volitve in ob podpori glavnih medijev, ki so ga lakajsko podpirali leto in pol, prevzeti glasove vsaj dveh strank njegove takratne koalicije. Sicer pa Šarčeve vlade sploh ne bi smelo biti. SDS je dobila na volitvah 2018 dvakrat toliko glasov kot Šarec. Kolikor bi takrat vlado sestavil Janez Janša, bi bila Slovenija v bistveno boljšem položaju, kot je danes. Zaradi pandemije bi umrlo manj ljudi, ker bi bili ukrepi sprejeti vsaj teden dni prej. V nobenem primeru pa se zdravniki, ki so smučali na okuženih območjih v Italiji, ne bi vrnili na delo v domove za starejše in bolnišnice.
DEMOKRACIJA: V drugi Janševi vladi ste bili minister za infrastrukturo, ste predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS, pred oblikovanjem tretje Janševe vlade pa so vas v medijih najprej omenjali kot kandidata za ministra za notranje zadeve … Kako ste doživljali koalicijska pogajanja, ki so se v luči prihajajoče epidemije koronavirusa v primerjavi s prejšnjo levo koalicijo razmeroma hitro odvila?
ČERNAČ: Tu vas bo moj odgovor razočaral. In to dvakrat. Prvič zato, ker so me za kandidata za ministra za notranje zadeve ustvarili nekateri mediji. Spomnite se. Nekateri so doživljali prav evforične izpade, češ da zaradi nekega čivka nisem več kandidat. Bedno. Res. Celo od novinarke, od katere tega ne bi nikoli pričakoval. Vprašanje pa je, ali je sploh prebrala, kaj sem dejansko retvital in v čem naj bi bilo to sporno. Niso pa se ti novinarji vprašali, kdo dejansko spodbuja sovraštvo. Tisti, ki na to opozarja, ali tisti, ki je posamezne poslance SMC in DeSUS, ki so sodelovali pri legitimnem procesu izbire nove vlade, takrat označil za izdajalce? In drugič vas moram razočarati z odgovorom zato, ker v koalicijskih pogajanjih tokrat, v nasprotju z letom 2012, nisem neposredno sodeloval. Skupaj s sodelavci odbora pa sem pripravil posamezna gradiva in elemente za pogajanja in za prihodnjo koalicijsko pogodbo.
Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!
