Ne pustite se preslepiti Socialnim demokratom, ki si bodo v naslednjih dneh pripisovali zasluge za osamosvojitev Slovenije z odhodom slovenskih komunistov s kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Milan Kučan na “slovitem” partijskem kongresu zvezne skupščine komunistov Jugoslavije, dne 22. januarja 1990, ni hotel zapustiti komunistične partije Jugoslavije. “Resnica je ta, da je v slovenski delegaciji prišlo do razkola. En del je bil na strani Milana Kučana, Cirila Ribičiča, Sonje Lokar in Leva Krefta. Oni so še vedno vztrajali pri tem, da se je potrebno z Miloševičem pogajati in pogovarjati,” nam je povedal idejni vodja in pobudnik zapustitve Komunistične partije Jugoslavije dr. Milan Balažic in dodaja, da je bil Kučan do zadnjega trdno prepričan, da je prava pot Slovenije v novi politični ureditvi in konfederaciji znotraj jugoslovanskega komunističnega sistema. “Dogodek z vidika samostojne slovenske države sam po sebi ni pomemben. Je manj odločujoč. Pomemben pa je za prihodnost takratne partije. Za njeno preživetje,” nam je v pogovoru zaupal novinar in zgodovinar Jože Možina.
Približuje se 22. januar 2020, ko bodo Socialni demokrati organizirali slovesnost ob 30. obletnici zapustitve slovenske delegacije zveze komunistov Jugoslavije na partijskem kongresu. A to bo zopet še eden zavajajoč dogodek in lažnivo predstavljanje slovenske zgodovine. Glavni gostje bodo Milan Kučan, Ciril Ribičič, Janez Kocijančič, Sonja Lokar in Lev Kreft. “Vidi se ,da so težko šli, ker so nekateri tudi solze pretakali. Spomnimo se Sonje Lokar. Če bi bili pogumni in bi mislili na samostojno Slovenijo, bi šli že leta 1989,” nam zaupa zgodovinar in novinar Jože Možina.
Šele po hudem pritisku mladega krila slovenskih komunistov pod vodstvom Milana Balažica ter sprejetem kompromisu v razklani slovenski delegaciji je prišlo do odhoda slovenske delegacije iz partijskega kongresa v Beogradu. S tem pa tudi konec jugoslovanske zveze komunistov. “Predsednik države Pahor je pred nekaj dnevi povabil udeležence zadnjega zveznega partijskega kongresa v Beogradu januarja 1990. Odzval sem se na ta sprejem. Pravzaprav na tem sprejemu so se našli samo ljudje, ki so večinoma vztrajali pri tem, da bi jugoslovanska partija obstala,” prične pogovor z nami Milan Balažic, zdajšnji župan občine Moravče.
Odhod slovenske delegacije iz partijskega kongresa Komunistične partije Jugoslavije. (Foto: Youtube)
Jože Možina zapustitev slovenske delegacije Komunistične partije Slovenije vidi kot reševanje lastnega političnega reševanje obstoja
Ne glede na to, da bo del slovenske politične levice slavilo jubilejno trideseto obletnico, Možina odhod slovenskih komunistov s Kučanom na čelu ne vidi kot enega izmed pomembnih dogodkov za slovensko osamosvojitev. “Odhod je bil pomemben zato, da so se tudi oni lahko nekako prilagodili demokratičnim spremembam, ki so se začele dogajati v Sloveniji,” ocenjuje in dodaja, da je bil ta manever le del prilagoditve stranke, ki je bila odgovorna za povojno diktaturo. Po njegovem je bila Kučanova komunistična partija odgovorna za gospodarsko in siceršnjo devastacijo slovenske družbe. Njen cilj je bil, da se je lahko ta stranka potem lažje pretihotapila tudi v demokracijo in samostojno Slovenijo. “Samostojne Slovenije si KP Slovenije ni želela, niti prvotno pri njej ni sodelovala, ampak se ji je priključila pravzaprav zadnja. “
Jože Možina zatrjuje, da je slovenska komunistična partija zapustila kongres, ker je reševala lastno politično preživetje. (Foto: STA)
Po dogovoru med Milanom Kučanom in Milanom Balažicem je Ciril Ribičič kot zadnji predsednik KP Slovenije odigral vlogo odhoda za slovensko in svetovno javnost. (Foto: Youtube)
Kučan je svoj politični poraz spremenil v zmago za slovensko in svetovno javnost
Milan Balažic nam v svojem pogovoru zaupa, da Milan Kučan do zadnjega ni hotel zapustiti zvezo jugoslovanskih komunistov. “Ker se zgodba ni znala prelomiti, sem potem četrti dan kongresa zbral zunaj dvorane večino slovenske delegacije. Na nek način sem takrat izsilil od Kučana, da je pristal na to, da je slovenska partijska delegacija odide. Kučan je takrat prišel do mene. Bil je nezadovoljen, ker je videl, da je večina na moji strani za odhod KPS iz Beograda. Potem je predlagal nek kompromis, da se počaka še nekaj ur in se pred kamerami celega sveta pokaže, da je slovenska delegacija v vsem preglasovana.”
Milan Balažic je bil idejni vodja in pobudnik, da so slovenski komunisti zapustili Komunistično partijo Jugoslavije. Kučan ni bil zadovoljen, saj je videl, da je v manjšini. S stisnjenimi zobmi je odkorakal iz partijskega kongresa v Beogradu. (Foto: STA)
Predstavo za javnost je odigral zadnji predsednik KPS Ciril Ribičič
Milan Balažic je poklical svoj del delegacije in jih prepričal v dogovor, ki ga je sklenil s Kučanom. “Potem smo šli skozi ta glasovanja, kjer so vsi glasovali proti slovenskim predlogom demokratizacije Jugoslavije, konfederaciji in tako naprej. Končalo se je tako, da je stopil Ribičič kot novi predsednik slovenske partije na govorniški oder objavit, da slovenska delegacija odhaja. To je tudi začetek jugoslovanske krize, ki pa je žal vodila v vojno. V delegaciji nas je bilo med 110 do 120 ljudi, ne spominjam se natančno. Skratka, vem, da sem jaz imel več kot polovico tistih, ki so bili prepričani, da je potrebno oditi. Na samem kongresu smo se trikrat sestali slovenski delegati. Prišlo je do konflikta med menoj in Kučanom. Končalo se je tako, da je stopil Ribičič kot novi predsednik slovenske partije objavit, da slovenska delegacija odhaja. ”
Odhod še enega člana KP Slovenije iz partijskega kongresa. (Foto: Youtube)
Ne glede na vse, je bil Milan Kučan bil trdno prepričan, da je prava pot Slovenije v novi politični ureditvi in konfederaciji znotraj jugoslovanskega komunističnega sistema. Balažič pojasni, da je Kučan vztrajal s pogajanji, nato pa mu je rekel, da imajo že razpisane prve demokratične volitve 8. aprila 1990. Slovenska partija je z vsako minuto obstanka v Beogradu izgubljala po tisoče glasov po volitvah. “To je tudi zapisano v zgodovinskih knjigah, da sem mu takrat rekel. On pa je meni odvrnil, da bo tudi tokrat odšel pokončno iz Beograda. Med drugim mi je zatrdil, da ponosno lahko vstopi v vsako prevozno sredstvo ne glede na njegovo fizično oz. telesno majhnost. “
Kučan po mnenju Balažica do zadnjega ni verjel, da bodo mlajši člani KP Slovenije vztrajali pri svojih ciljih o novi svobodni, demokratični Sloveniji. “V primeru, da Kučan ne bi te poteze potegnil, potem bi slovenska partija razpadla. Mlajši člani bi odšli takoj, ne da bi Kučana spraševali, o tem kako in kaj. Kučan se je tega zavedal. Kučan je bil mojster kompromisov, zato je tudi takrat sklenil kompromis z mano.” Pri tem omeni še kritične trenutke, ko je hotela slovenska partija odstraniti Novo revijo zaradi njihove znamenite številke 57, saj jo je ta branil pred Kučanom in ostali starimi komunisti. “Novo revijo sem branil pred tem, da ne bi doživela represije. Takrat sem dejal in podpiral, da mora uredništvo nadaljevati z delom. Partija ne sme odstavljati urednike.”
Milan Kučan in Slobodan Milošević. Kučan ni hotel zapustiti skupne države, raje si je želel nadaljnjih pogajanj z Miloševičem za novo politično ureditev Slovenije znotraj Jugoslavije.
Milan Balažic hotel ustvariti moderno evropsko socialdemokratsko stranko, a je obupal zaradi starih sil
V našem razgovoru nam je Balažic še zaupal, da mu je bila cilj moderna evropska socialdemokratska stranka. Kljub vloženemu trudu mu zaradi starih sil slovenskih komunistov ni uspelo. Vendar takrat ni vedel, da partija sodeluje z UDBO in njenimi rdečimi direktorji. Kljub trudu, je maja 1991 izstopil kot član in podpredsednik stranke prenovljenih komunistov. Tržno gospodarstvo in moderne evropske vrednote niso bili prioriteta Kučanovega kroga.
Socialni demokrati bodo slavili 30. obletnico odhoda slovenskih komunistov iz KP Jugoslavije z osebami, ki niso bile za slovensko samostojnost. Gostje tega dogodka bodo Milan Kučan, Janez Kocijančič, Sonja Lokar, Ciril Ribičič in Lev Kreft.
Socialni demokrati bodo slavili svojo politično preživetje pred tridesetimi leti
Jubilejno trideseto obletnico odhoda slovenskih komunistov iz jugoslovanske zveze komunistov bodo slavili njihovi politični nasledniki v Sloveniji, Socialni demokrati. “Razumem, da stranka SD praznuje dogodek, saj ji je omogočil preživetje enopartijske diktatorske stranke tudi v demokraciji. Z vidika samostojne Slovenije pa je to vtihotapljenje te stranke s totalitarnim pedigrejem. Mislim, da nima samo pozitivnih učinkov,” še pojasni zgodovinar Jože Možina.
Luka Perš
