Piše: C. R.
Vlada Roberta Goloba se je 1. julija seji seznanila z odstopno izjavo direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka in podala soglasje k njegovi razrešitvi. Na tem mestu ga je kot vršilec dolžnosti v soboto zamenjal Branko Gabrovec. Tako smo lahko brali v sporočilu za javnost. Krek pa je včeraj na spletnem portalu portalplus.si objavil zapis, kaj se je dogajalo v ozadju njegovega odstopa. “Zadnji tedni so bili zame osebno zelo težki. Ustanovitelju in predvsem prebivalcem Slovenije sem hotel sporočiti, da je zamenjava vodilnih na NIJZ s politično opredeljenimi in tudi aktivno udeleženimi politiki v stranki in na volitvah nedopustno. Zapisalo se je v medijih in lahko bom na to opozoril, ko bo čas. Hvala medijem. Na koncu sem le moral predati posle novemu generalnemu direktorju NIJZ Branku Gabrovcu, tako kot mi je bilo velikokrat povedano iz različnih ust v zadnjih mesecih. To sem opravil 4. julija 2022, tako kot sva se dogovorila s predsednikom sveta zavoda, kateremu se zahvaljujem za korektnost pri celotnem procesu. Bil mi je celo v veliko oporo in pomoč, čeprav mu ne bi bilo potrebno biti. Torej zgodilo se ni nič slučajnega, vse je bilo načrtovano. Kot se spodobi za trenutne politične čase.”
Ob tem doda: “Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, si je nisem mogel več, kajti moj naslednik, novi generalni direktor Branko Gabrovec, si je, še preden smo sploh dobili sklep vlade o moji razrešitvi in opravili predajo poslov, že omislil brušenje in lakiranje parketa ter ureditev sobe po novi podobi. Saj razumem, po tepihu, ki sem ga imel, se ne da plesati, generalni direktor pa prihaja iz druščine, ki mora plesati, veliko plesati. In pleše se veliko lažje po dobro zloščenem parketu …
Tako sem se brez zadnjega ogleda pisarne, po dveh letih težkega dela, dokončno odklopil od pisarne in tesnih sodelavcev na NIJZ ter se poslovil od vodenja NIJZ v eni od sejnih sob, kjer sem predal Branku Gabrovcu skoraj 40 nalog, ki so pomembne za nadaljevanje dela. Bil sem na nek način pomirjen, kajti naredil sem čisto vse, kar sem lahko, potem pa sem se umaknil na drugo delovno mesto.”
Zahvala vsem, ki so ga vztrajno napadali na vse načine …
Krek se je v svojem zapisu tudi zahvalil “vsem, ki so ga do sedaj vztrajno napadali na vse načine, da so s tem v zadnjem času prenehali”. “Očitno so dosegli svoje in sedaj nimajo več potrebe po napadanju. Zadnjič sem celo zasledil zapis na tviterju, naj se Krek čim prej vrne. Hvala za vabilo, a bom tokrat res krepko premislil, če se bom kdaj vrnil. Dve leti nenehnega maltretiranja, diskreditiranja in žaljenja na najbolj nizkoten način, smrtne grožnje … bilo je dovolj in težko me boste prepričali, da bi se ponovno vrnil na področje kovida. Počasi se navajam na novo-staro delovno mesto in upam, da bo to dvoletno garanje pustilo na meni čim manj zdravstvenih posledic, zato bi sedaj res potreboval predvsem dopust in mir,” uvodoma zapiše Krek.
V sistem privabiti dodatne zdravnike na vseh ravneh zdravstvene oskrbe
Krek v svojem komentarju spregovori tudi o sprejemanju interventnega zakona v zdravstvu in odzivih stroke nanj. Krek se med drugim strinja, da je “za zagotovitev dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema nujno potrebno obdržati in v sistem privabiti dodatne zdravnike na vseh ravneh zdravstvene oskrbe”. “Le s trajno ureditvijo pogojev dela in nagrajevanjem, primerljivim razvitim evropskim državam, bodo bodoče generacije mladih strokovnjakov dobile potrebno spodbudo, da se bodo odločale za poklic zdravnika v Sloveniji.”
“In kaj lahko rečem kot dolgoletni strokovnjak na področju vodenja zdravstva? Minister si je izbral očitno dve poti. Prva je dodatno nagrajevanje že zgaranih zdravnic in zdravnikov, ki že leta delajo preko meje in preprosto ne zmorejo več, pa če jih še tako dobro plačaš. Toliko jih je in toliko lahko naredijo. Vse kaže na sliko, ko z bičem tolčeš po utrujenih konjih in žal ne dosežeš hitrejšega premika, ker konji preprosto zaradi utrujenosti na zmorejo bolje vleči.
Druga pot je denarna vzpodbuda. Zanjo pa že predstavnik zdravniške zbornice jasno pove, da ne more biti učinkovita pri preko obremenjenih zdravnikih.
Se pa tukaj pojavlja še nova past. Že sedaj so zdravniki preobremenjeni, z dodatnimi obremenitvami, ki bodo sicer plačane se bodo pojavile tudi dodatne napake v sistemu zdravljenja, kajti kar je preveč, je preveč. Znano je da se z povečanimi prekomernimi obremenitvami pojavlja tudi več napak, kdo bo ogovarjal za njih. Minister je to, kot zgledni birokrat, rešil z dodatnim nadzornim organom uradom, pristojnim za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki bo dodatno pritiskal na zdravnike.
Poleg tega zdravljenje ni avtomatski proces kot popravilo avtomobila, posamezni zdravniki potrebujejo več, drugi pa manj za opravilo storitev in čas, ki ga porabimo zdravniki, je odvisen tudi od pacienta in bolezni, ki jih ima. Tako sem kot stažist delal tudi v operacijski dvorani. Prvi kolega je žolč operiral v maksimalno pol ure, drugi pa uro in še več. Ljudje smo različni in ni pametno pritiskati na zdravnike, da več naredijo v čim krajšem času, ker morajo delati previdno, saj delajo s človekom in za človeka. Poleg tega pa ima hitrost dela tudi stranski učinek večjega pošiljanja bolnikov na sekundarni nivo, kjer se potem podaljšujejo vrste. Je pa to odlična birokratska rešitev, ampak jaz ne potrebujem, da me operira zdravnik pod nadzorom birokrata, želim da me operira zdravnik brez pritiskov, ki bo svoje delo opravil strokovno in dobro,” še zapiše Krek.
Več TUKAJ.
