»Jaz tole epidemijo primerjam z epidemijo aidsa. Nikoli ne bo več tako, kot je bilo, kar je do neke mere tudi prav, človeštvo mora iti naprej, se razvijati in vpeljevati nove tehnologije. Prav gotovo bomo drugače komunicirali, rokovanje ne bo več zaželeno in morali bomo biti pozorni na to, s kom in kako se družimo,« je med drugim v pogovoru dejal Milan Krek, vodja območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Kopru.
DEMOKRACIJA: Gospod Krek, začniva pogovor malo drugače, kot bi pričakovali. Ko ste v času epidemije novega koronavirusa kot predstavnik NIJZ stopili v ospredje, se je na vas vsul plaz pohval in kritik. Sama sem poznala vaše izjave v zvezi z drugačno epidemijo, epidemijo prepovedanih drog pri nas in v svetu. Spomnim se, da ste 2018 izjavili, da imamo v Sloveniji kokainsko epidemijo. Je ta v zadnjih dveh letih kaj pojenjala?
KREK: Ne, žal ni pojenjala. Kokain je še vedno ena najpomembnejših drog v EU in tudi v Sloveniji. Predstavlja velik delež črnega trga z drogami. Danes se dobi tudi prek temnega spleta. V Evropo prihaja prek pristanišč in verjetno tudi prek koprskega, saj so ga cariniki in policisti tam že zasegli. V zadnjih letih opažamo veliko več smrti zaradi kokaina in tudi višjo čistost kokaina na ulici, kar je seveda nevarno za predoziranje z njim. Napoved ni rožnata. Produkcija kokaina v Južni Ameriki se povečuje, povečuje se tudi vnos kokaina v države članice EU in kokain bo še dolgo časa velik problem Evrope tako na varnostnem kot tudi javnozdravstvenem področju.
DEMOKRACIJA: Ali epidemija COVID-19 vpliva na uživalce prepovedanih drog? Ali NIJZ opaža kakšne spremembe na tem področju?
KREK: Seveda, COVID-19 predstavlja veliko nevarnost za uporabnike prepovedanih drog. Kot veste, imajo uporabniki drog tudi zaradi življenjskih razmer, v kakršnih živijo, slabši imunski odgovor, kar temu virusu ugaja, ker ga okuženi ne more tako hitro zavrniti kot osebe z zdravim imunskim odgovorom. Poleg tega so redni uporabniki drog pogosto odrinjeni na rob družbe, med brezdomce in ljudi, ki jih družba avtomatsko izloča iz učnega in delovnega procesa. Živijo v slabih razmerah in velikokrat končajo kot brezdomci, zato so temu virusu še bolj izpostavljeni kot ljudje, ki se imajo kam umakniti (v stanovanja). Mi delamo aktivno s programi, ki se ukvarjajo s to populacijo. Zagotovili smo jim dovolj razkužil in pred dnevi nam je uspelo kupiti tudi maske. Dnevno smo v stiku s programi pomoči uporabnikom drog in pomagamo jim, kolikor le moremo. Pacienti dobijo zdaj zdravila za domov, da ne prihajajo vsak dan v centre za zdravljenje odvisnosti in se ne izpostavljajo po nepotrebnem okužbi. Tudi Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je pripravil navodila za programe in države glede uporabnikov drog in bolezni COVID-19.
DEMOKRACIJA: Zakaj sem povezala ti dve epidemiji, če lahko tako rečem? Kritiki vam namreč očitajo, da ste vi zdaj končno politično korektna oseba iz NIJZ, ki všečno poroča o stanju glede COVID-19 in sprejetih ukrepov pri nas. K temu radi dodajo tudi očitek, če navedem tvit Andraža Hafnerja: »Milan Krek se je pred časom javno zlagal tudi, ‘da se CBD v telesu spremeni v THC’, in ostal na položaju.« Kaj jim odgovarjate glede na to, da ne uporabljate Twitterja.
KREK: Res je, nimam časa tvitati in tudi ne spremljam zapisov na njem. O CBD smo govorili tedaj, ko so se v literaturi pojavili članki, ki so potrjevali hipotezo, da bi se lahko tudi v človekovem telesu CBD spremenil v aktivni THC. Iz previdnostnega principa se v javnem zdravstvu v takem primeru odločimo za zaščito človeka in seveda povemo, da je mogoče, da se lahko CBD v telesu človeka pretvori v THC, čeravno nismo v to čisto prepričani, kar je seveda v določenem delu zainteresirane populacije povzročilo različne žalitve, ki sem jih dobival v javnosti, češ da sem lagal. Jaz sem pa samo opozoril na možnost, nič drugega, nisem trdil, da to velja, le rekel sem, naj bodo ljudje pozorni, kajti če bi teorija nekaterih res obveljala tudi v praksi, bi lahko človek izgubil tudi delo, ker bi bil THC pozitiven po uživanju CBD. Po tem času je o tem bilo narejenih še več raziskav, ki niso mogle potrditi da bi se CBD v človeškem telesu pretvarjal v THC, a tudi ena, ki je pri uporabnikih CBD našla THC v možganih. Vsi raziskovalci seveda povejo, da to velja pod pogoji, ki so jih oni uporabili v raziskavi. Torej v znanosti ni večnih resnic, edina resnica je, da moramo vedno računati na napredek in spremembe. Kaj in kako se bo ta zgodba končala, bo povedala prihodnost. Danes, po nekaj letih raziskav, velja prepričanje, da se CBD v človeškem telesu ne pretvarja v THC. Sedaj ni več treba uporabiti previdnostnega principa.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
