15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Michel: Vrh EU dosegel kompromis, ki odpravlja blokado svežnja za okrevanje; Janša: Zdaj smo omogočili še ustrezno pravno podlago za uveljavitev paketov

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po zelo kratki razpravi potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov. Bistvo kompromisa je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.

 

Razlog za blokado je bilo madžarsko in poljsko nasprotovanje uredbi o pogojevanju za zaščito proračuna. Ta opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, ter postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Medtem ko je bil obseg sprva omejen na finančno upravljanje, so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev.

Madžarska in Poljska tega nista bili pripravljeni podpreti, a ker se uredba sprejema s kvalificirano večino, njenega sprejetja ne moreta preprečiti. Zato sta zavrli postopke sprejemanja dveh drugih bistvenih delov svežnja – zakonodaje o večletnem proračunu in sklepa o lastnih virih, ki se sprejemata s soglasjem.

Ključno vlogo pri iskanju kompromisa je igrala Nemčija, ki predseduje Svetu EU. Blokado so rešili z dodatnimi pojasnili v obliki sklepov vrha, ki so jih sprejeli. Bistvo je, da so možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava zamaknili do odločitve sodišča.

Dogovor o svežnju je po Twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “Sedaj lahko začnemo z izvajanjem in obnavljanjem naših gospodarstev,” je izpostavil.

Slovenski premier Janez Janša je po dogovoru tvitnil, da so po uspešnem prvem polčasu na julijskem vrhu EU “po predhodnih intenzivnih pripravah in današnjih ‘dinamičnih’ usklajevanjih z dobrim kompromisom omogočili še ustrezno pravno podlago za uveljavitev paketov”.

Voditelji so v sklepih zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva sporna uredba za zaščito proračuna unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala nacionalne identitete članic.

Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča.

Ukrepi bodo morali biti sorazmerni z učinki kršitev vladavine prava na finančno upravljanje in interese unije, vzročna povezava med kršitvami in negativnimi posledicami bo morala biti dovolj neposredna in ustrezno vzpostavljena. Ne bo dovolj zgolj ugotoviti, da se je neka kršitev zgodila.

Sklepi prav tako vključujejo zasilno zavoro – da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča o tem.

Poleg tega bo pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Postopki za potrditev zakonodajnega okvira za sveženj se lahko sedaj nadaljujejo. Politični dogovor o svežnju so julija sprejeli voditelji članic, vendar pa je treba doreči še zakonodajni okvir tega kompleksnega svežnja, in sicer skupaj z Evropskim parlamentom.

Vrh se nadaljuje. Še vedno je odprto vprašanje krepitve cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Dogovor glede svežnja je sicer veljal za pogoj za dogovor o podnebnem cilju.

Voditelji sedaj razpravljajo o Turčiji. Sprejeli pa so tudi že sklepe o usklajevanju glede covida-19, odnosih z ZDA in glede podaljšanja gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi Ukrajine. Seznanili naj bi se sicer tudi s stanjem v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine