Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“To, kar snuje Luka Mesec, je navadna barabija! Zaposleni z nekoliko višjimi plačami celo življenje v pokojninski fond plačujejo neprimerno več, kot tisti z minimalnimi. Neprimerno! Pokojnine so že sedaj navzgor limitirane, prispevki niso,” je zapisal pediatrični kardiolog Samo Vesel – in daleč ni bil edini, ki je opozoril na zavajanje ministrstva za delo oziroma tamkajšnjega ministra.
Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da se bo vlada naslednje leto skupaj s socialnimi partnerji lotila tudi reforme pokojninskega sistema. To je prejšnja vlada tudi obljubila Evropski komisiji, v načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) se je zavezala, da bo v prvi polovici leta 2023 Ekonomsko-socialnemu svetu poslala predlog sprememb pokojninske zakonodaje z namenom zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti sistema in primernih pokojnin. V načrtu še piše, da bo do konca leta vlada predlog celovitih sprememb poslala v državni zbor. Do marca naj bi prav tako uskladili spremembe zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in ob tem že poskušali implementirati zaveze iz koalicijske pogodbe, med drugim uvedbo 3o-urnega tedenskega delovnika.
Po poročanju Financ naj bi bil izhodišče za pripravo pokojninske zakonodaje dogovor, ki ga je ESS sprejel leta 2017. Ta med drugim predvideva postopno ustrezno višino pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70 odstotkov, ob čemer nadomestitvena stopnja pomeni, koliko odstotkov plače znaša pokojnina. Po navedbah omenjenega medija ni jasno, ali bi teh 70 odstotkov dosegli zgolj iz prvega pokojninskega stebra oziroma ali bi vključili tudi drugega – pritisk na pokojninsko blagajno bi se v obeh primerih povečal. Financiranje pokojninske blagajne je odvisno predvsem od davčne reforme, ki jo ima vlada prav tako v načrtu za naslednje leto. To bi lahko pomenilo tudi zvišanje prispevkov za pokojnine, ob tem Finance opominjajo na stališče Levice, da bi bilo treba zvišati prispevke delodajalcev. Glede podaljševanja pokojninske dobe se ministrstvo še ni hotelo opredeliti, so pa dejali, da bi vsak tak ukrep moral veljati le za mlajše generacije.
“Naša naloga je, da z reformo dosežemo predvsem povečanje solidarnosti sistema, torej da pokojnine dvignemo na raven, ki bo omogočala dostojno življenje vsem upokojencem,” so na ministrstvu povedali za N1 in poudarili, da so za njih sprejemljive možnosti, ki ne prizadenejo prejemnikov najnižjih pokojnin in najrevnejših delavcev. Na ministrstvu zagovarjajo možnost financiranja pokojninske blagajne z dodatnim prerazporejanjem “družbenega bogastva”, kar je v skladu s koalicijsko pogodbo.
Sta vlada in ministrstvo na nasprotnih bregovih?
Na ministrstvu ne verjamejo, da so neenakosti v dohodkih svete in da jih je treba reproducirati tudi za čas starosti. Poudarili so še, da imajo namen nasloviti razlike v višinah pokojnin ter družbene neenakosti v pričakovani življenjski dobi. “Če na primer slabo plačan delavec pokojnino prejema deset let, medtem ko dobro plačan menedžer pokojnino prejema dvajset let, je to diskriminacijo treba upoštevati, saj slabo plačani delavec plačuje pokojnino za bogatejšega menedžerja,” so povedali. Zgoraj omenjen medij tudi opozarja, da vlada očitno ravna v nasprotju s stališčem ministrstva – ni bilo ravno zaznati, da bi prepoznali problem v dohodkovni neenakosti med upokojenci. “Ravno nasprotno, draginjski dodatek za upokojence je vlada izplačala v obliki začasne uskladitve pokojnin v odstotku od siceršnje pokojnine, zato so bogatejši upokojenci torej dobili več od revnejših,” so zapisali.
Populistično laganje ni mnenje, je grobo zavajanje
“In nato odstavek nižje o tem, da so najvišje pokojnine omejene (prispevki pa ne). In tako manager zelo verjetno svojo pokojnino vsaj dva do trikrat preplača. Ja, lahko imamo različne poglede, samo populistično laganje ni mnenje, je grobo zavajanje,” je na zavajanje opozoril Marko Pavlišič. Jan Koprivc pa je na Twitterju zapisal, da pokojnina ni socialni dodatek in bi morala izhajati samo iz vplačanih sredstev posameznika. “Razlike med posamezniki pa je v Sloveniji premalo, zaradi česar nastajajo nepopravljive anomalije – primer je njihova stranka, ki s 4 odstotno podporo zavzema 96 odstotkov programa te vlade,” je še dodal. “Kaj pa Mesec ve o podjetništvu, plačah, itd…saj s svojimi rokami ni še nič ustvaril v življenju! S faksa je šel direkt v parlament solit pamet podjetnikom. Stavim, da pri meni v službi ne bi zdržal niti tri mesece, ker on ne ustvarja dodane vrednosti, on jo izničuje,” je komentiral Saša Nemanič.
