Piše: Sara Bertoncelj (nova24tv.si)
Medtem ko gradnja spornega dela kanalizacijskega kanala C0 še naprej poteka brez pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, bodo nekatere kmete, ki imajo parcele v območju Natura 2000, doletele nove omejitve pri kmetovanju – to kmetje doživljajo kot omejevanje lastninske pravice, saj bodo med drugim zaradi prepozne prve košnje tudi ob ves dohodek. Zanimivo je, da tudi območje gradnje spornega dela kanala C0 sodi v Naturo 2000 – a to očitno ne moti niti župana Zorana Jankovića niti gorečih okoljevarstvenikov.
Nove omejitve kmetovanja na Ljubljanskem barju in Planinskem polju, kmetje razburjeni, piše MMC – kmetje, ki imajo parcele v območju Natura 2000, bodo imeli namreč z letošnjim letom nove omejitve pri kmetovanju. Številni kmetje v občini Ig se počutijo razlaščene, saj jim bo odvzeta možnosti pridelave krme ali paše, še dodajajo. Glede na predlog uredbe Programa upravljanja na območju Natura 2000 bodo morali kmetje na določenih travniških površinah obvezno upoštevati nove omejitve pri kmetovanju. Med drugim prepoved paše, gnojenja in poznejši datum prve košnje. Mladi kmet in predsednik Zadruge IG Edo Kumše je pojasnil, kaj jih je najbolj zmotilo: “Omejevanje lastninske pravice v prvi vrsti. Popolno omejevanje, se pravi košnja po 1. avgustu, tako seno je popolnoma neuporabno za nas. Se pravi, smo ob ves dohodek, nimamo s tistim senom kaj delati oz. to predstavlja dejansko samo strošek.”
“Na eni strani mesta gre lahko kanalizacija čez pitno vodo, na drugi pa ne smejo kositi trave. Še en dokaz, da je birokracija (nek EU status območja) veliko močnejši od zdrave pameti,” so bili mnogi kritični nad zapisanim v članku – a tudi “nek EU status območja” ima moč le tam, kjer to očitno nekomu pride prav, sicer se ga ne upošteva.
Na območju Nature 2000 tudi Jankovićeva kanalizacija
Območje, na katerem se gradi sporni kanal C0, namreč prav tako sodi v območje Natura 2000. Glede na to dejstvo, je še toliko bolj nenavadno, da presoja vplivov na okolje ni bila opravljena – kar je v sinočnji Areni ponovno poudaril odvetnik lastnikov zemljišč Klemen Golob. Prav tako je novinar Luka Svetina včeraj izpostavil dokument, datiran z decembrom 2022, pridobljen prek informacijske pooblaščenke: Ministrstvo je zahtevalo od MOL dopolnitev prošnje za okoljevarstveno soglasje, ker sploh ni bilo analize tveganja za podzemne vode, poleg tega pa med devetimi možnimi rešitvami zaščite ni navedenih kinet, ki so sicer že v zemlji.
Foto: zajetje zaslona/naravovarstveni-atlas.si
Poznavalci tega področja so nam povedali, da so glavni problem pri oblikovanju ukrepov (po novem se imenujejo intervencije) Skupne kmetijske politike (SKP) premočne naravovarstvene organizacije, ki so v primerjavi s kmeti in kmetijskimi organizacijami (BF, KGZS, KIS, sindikati, …) med seboj bistveno bolj povezane, bolje sodelujejo in so v večini primerov aktivnejše in bolj slišane kot kmetje ter vedno dosežejo svoje. Predvsem pa je po njihovih besedah problematično tudi to – ali pa morda celo še bolj – da so intervencije, ki jih pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), bolj prilagojene njim kot pa kmetom, saj na ta način lahko na teh površinah izvajajo različne projekte, financirane z davkoplačevalskim denarjem.
C0 je prikaz razpada vladavine prava
“C0 je nek lakmusov papir oziroma dokaz dejstva, da je Slovenija postala culukafra – zakoni ne veljajo, inšpektorji ne ukrepajo, nič več ne velja in temu potem rečejo pravna država,” je komentiral predsednik Zelenih v Demosu Vane Gošnik in dodal, da to ni pravna država, temveč prej “država pravih”. Gre za prikaz popolnega razpada vladavine prava, Slovenija je postala Divji zahod. Lahko ti vzamejo zemljo, lahko te pretepejo in se ne zgodi nič – to je jasen signal, v kakšnem stanju se je znašla Slovenija. Gošnik se je z okoljskim vprašanjem ukvarjal v začetku osemdesetih let in takrat po njegovih besedah niti v sanjah ni moglo priti do takšnih razmer.
Zanimivo je tudi opažati dvojna merila okoljevarstvenikov, ki na območju gradnje kanala C0 niti niso prisotni – kljub temu, da bi bilo tudi tam vredno zaščititi marsikatero živalsko ali rastlinsko vrsto, če jih že pitna voda ne zanima. “V skladu z maksimo follow the money je stvar popolnoma jasna,” je pojasnil Gošnik, da okoljske nevladne organizacije niso nevladne organizacije – kar hitro spoznamo, ko vidimo, kdo jih financira. Iz tega razloga se tudi izogibajo določenim okoljskim norostim, ki se dogajajo – kot je na primer Kemis ali kanal C0. Iz podobnih razlogov molči tudi 8. marec, ki se je še pred nedavnim razglašal za najbolj gorečega borca za pitno vodo. Molčali so tudi pri Magni, kjer je šlo za evidentno kršitev 23. člena Zakona o vodah. In verjetno bodo molčali tudi, ko se bo minister Bojan Kumer lotil Šoštanjskega jezera s solarnimi paneli. Medtem ko molčanje omenjenih organizacij nekako lahko razumemo, pa je toliko težje razumeti molk Ljubljančanov, ki se bodo očitno zbudili šele, ko jim bo doma iz pipe pritekla rjava voda.
