7.9 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Medijski tajkun Odlazek se ni prikazal na sodišču, njegova obramba zahtevala izključitev javnosti

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Skupine Martina Odlazka, pod okriljem katere so delovale medijska hiša Media 24, največja tiskarna v državi SET in dejavnost predelave odpadkov, se je leta 2017 lotila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ji je skupina dolgovala 20 milijonov evrov. Takrat so v stečaju končala tudi Odlazkova podjetja Set, Papir servis in Delo – TČR. Odlazek je že pred časom glavne dejavnosti prenesel na druga podjetja in s tem denarni tok pravočasno rešil pred upniki. V letu 2020 so v Uradu za preprečevanje pranja denarja ocenili, da poslovanje družb v povezavi z družino Odlazek močno odstopa od običajnega poslovanja družb. Številne transakcije bi lahko kazale na morebitne nepravilnosti pri knjiženju teh transakcij v poslovne knjige, ki pa najverjetneje nimajo nobenih osnov v dejansko sklenjenih poslih. Iz vsega tega izhaja sklep, da poslovanje obravnavanih družb in njihovih zastopnikov oziroma ustanoviteljev vsebuje razloge za sum storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po 249. členu KZ-1 ali katerega drugega kaznivega dejanja s področja gospodarstva. Spomnimo, leta 2018 so Finance poročale tudi o tem, da je v Setu in Papir Servisu  domnevno izginilo skupaj 11 milijonov evrov, ki so bili namenjeni za invalide. Martin Odlazek na današnjem naroku ni bil navzoč, sicer pa so se obravnavala le vprašanja glede zahteve o izločitvi dokazov.

Konec januarja letos je medijski in smetarski mogotec Martin Odlazek na ljubljanskem okrožnem sodišču očitke tožilstva označil za neresnične in absurdne. Očitano mu je, da je kot največji posamezni lastnik naklepno napeljal direktorja družbe Set, d. o. o., Iva Gulića k zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Odlazkov sin Gašper Odlazek je očitke prav tako zavrnil. Na današnji obravnavi se medijski tajkun ni pojavil – da se mu obravnav ni treba udeleževati, je zaprosil že prejšnjič, saj se ni strinjal s procesnim vodenjem preiskave – senat je odločil, da razprava lahko poteka brez njegove navzočnosti. Tožilstvo vsem trem očita mešetarjenje z denarjem podjetja Set, ki je sedaj v stečaju, podjetje je bilo del Odlazkovega imperija. Guliću, ki je bil direktor nekdaj največje tiskarne v državi Set, tožilstvo očita zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti – sam je najprej priznal krivdo, po njegovih besedah le zato, da bi se postopek odvil hitreje. Ker pa je tožilstvo osnovne obtožbe nadgradilo, se je odločil, da priznanje prekliče.

Obramba Odlazka zahtevala izključitev javnosti
Gulićeva odvetnica je na prejšnji obravnavi zahtevala, da se preteklo pričanje Gašperjeve partnerice, ki ga je tožilstvo priložilo med dokazna gradiva, zavrže. Kot je po poročanju Siola pojasnila odvetnica, partnerica ni bila obveščena o svoji pravici, da ji zaradi osebnih povezav ni treba pričati. Senat, ki ga je vodil sodnik Tomaž Bromše, je odločil, da se bodo člani senata izločili, izločitev ostalih dokazov pa je zavrnil. Naslednji narok so tako odpovedali, zadeva pa se bo vrnila na višje sodišče, kjer je treba obravnavati še pritožbo, ki je bila podana že pred časom. Sodnik ni bil zadovoljen s tožilko Marjano Grašič, ki ni poskrbela, da bi pravočasno zagotovila določen spis, zagovornik Odlazka Matej Pečenko se je pritožil zaradi nezmožnosti vpogleda vanj. Spis je sicer danes zagotovil odvetnik in stečajni upravitelj Grega Lippai, ki je nastopil kot priča, v sodni dvorani pa je imel pri sebi telefon in tudi dotičen dopis. Še to, Pečenko je na naroku konec januarja predlagal, naj se izključi javnost, a je senat njegov predlog zavrnil.

Sodnik Bromše je na pretekli obravnavi opozoril na problematičnost nekaterih dokazov. Kot je dejal, navedene sporne transakcije, ki naj bi po mnenju tožilstva dokazovale obtožbe, nimajo osnove v dokazih. Zato je od tožilke zahteval, naj v petih dneh sodišču dostavi izpiske bančnega računa, prek katere naj bi se sporne transakcije izvajale.

Spomnimo še to, konec septembra lani je na nadaljevanju predobravnavnega naroka prišlo do precej nenavadne situacije. Obdolženci so namreč ugovarjali zoper obtožnico, hkrati pa so že pred prvim narokom vsi trije s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. Sodnica je takrat pojasnila, da se obdolženi po podpisu sporazuma o priznanje krivde niso izrekli še neposredno pred predsednico senata, saj je takoj za tem Martin Odlazek predlagal njeno izločitev. Ker pa vseh treh obtožencev ni bilo na sodišče, je sporazume zavrnila. Pri tem se je sklicevala na sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2015, kjer so vrhovni sodniki sklenili, da bi moral obdolženi krivdo priznati tudi pred sodnikom, je poročalo Delo.

 

Slovenske novice so v začetku leta poročale, da naj bi obtoženi izkoristili več delavcev, ki so bili v postopku odpuščanja in upravičeni do odpravnin. Presežek nad 6 tisoč evrov, kolikor so jim izplačali, naj bi na podlagi asignacijskih pogodb tako nakazali na račun Gašperja Odlazka. Ta je večji del od 67.093 evrov, in sicer 42.823 evrov, nakazal očetu. Gulić naj tako ne bi ravnal v dobro družbe, ampak je Odlazkovim omogočil pridobitev nezakonite premoženjske koristi v tej višini.

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine