Iz dneva v dan je vedno bolj jasno, da RTV Slovenija ne deluje v dobro vseh državljank in državljanov, saj le ta poroča izrazito pristransko in neprofesionalno. To dodatno dokazuje nedavni primer, ko so se distancirali od vrednot slovenske osamosvojitve, s tem ko so pod dokumentarec o osamosvojitvi zapisali, da je nastal v produkciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in da ta “ne izraža mnenja Televizije Slovenija”. Povrhu tega pa so v nedavnem Tedniku dosegli dno, ko so dokazali, da jim relevantnega sogovornika glede protestov predstavlja oseba s kriminalno preteklostjo, ki je pravzaprav soodgovorna za najbolj nasilne proteste do sedaj. “To, da so vključili omenjenega pripadnika podzemlja v oddajo, kot nekega legitimnega sogovornika, mislim, da bi to moral biti razlog, da je celotno vodstvo televizije zamenjano,” je poudaril poznavalec medijskega poročanja dr. Matevž Tomšič in ob tem dodal, da bi morali biti narejeni koreniti rezi.
Sicer ni v navadi, da RTV pod izdelke zunanje produkcije napiše, da ta ne izraža njihovega mnenja, smo se odločili, da za komentar v tem konkretnem primeru povprašamo poznavalce iz področja medijev. Strokovnjak za telekomunikacije in nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Mitja Štular je poudaril, da je v tem primeru jasna želja, da želijo posamezniki na RTV Slovenija aktivno kreirati javno mnenje. “Omenjena dokumentarna oddaja je očitno odstopala od njihovega osebnega prepričanja, ki pa ga pod nobenim pogojem ne bi smeli skozi svoje delo vsiljevati drugim. Vloga javne RTV Slovenija ni v tem, da nam gledalcem sporoča, kakšno je njihovo (čigavo pravzaprav?) mnenje o stvareh, o katerih poročajo in jih prikazujejo, pač pa da objektivno in nepristransko opravlja svoje medijsko poslanstvo v skladu z zakonom, poklicnimi merili in standardi.”
Prav bi bilo, da jasno in pregledno to pojasnijo
Nadalje se po besedah Štularja zastavlja vprašanje, na čigavo mnenje mislijo, ko zapišejo “mnenje Televizije Slovenija”. So mar zaposleni glasovali, so imeli referendum, je tako rekla odgovorna urednica, direktorica televizije ali kdo tretji? “Pomembno bi bilo razumeti, v kakšnem procesu je prišlo do oblikovanja tega mnenja in kdo je pri tem sodeloval. Pomembno bi bilo razumeti tudi to, ali so gledalcem s tem sporočili, da se z ostalimi predvajanimi dokumentarnimi in drugimi oddajami, ki nimajo takšnega napisa, vsebinsko strinjajo, in ali lahko v bodoče pri vsaki oddaji pričakujemo njihovo vsebinsko opredelitev,” je izpostavil in dodal, da bi bilo prav, da bi vse to v javnosti jasno in pregledno pojasnili.
Štular je do ravnanja RTV Slovenija kritičen in meni, da velikokrat ne deluje v skladu s profesionalnimi merili in standardi. To po njegovih besedah velja posebej za spremljanje in prikazovanje trenutnega družbeno-političnega dogajanja. “Namesto da bi z razumno profesionalno distanco prikazovala dejansko stanje v družbi, dajala prostor za soočenje različnih (utemeljenih) stališč, prispevala k zdravi pameti in iskanju konsenza, je vidna želja po ustvarjanju lažne slike, aktivnem kreiranju javnega mnenja in političnem aktivizmu.” Prepričan je, da ji manjka samorefleksije, tudi utemeljeno kritiko večinoma razume kot napad na neodvisnost. “Ocenjujem sicer, da deluje na takšen način manjši del zaposlenih, a ker gre za bolj agresivne posameznike, daje to žal navzven ton celotnemu zavodu.”
Pri prispevkih RTV Slovenije gre pogosto za nekakšno “partizanstvo”
Strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj Edvard Kadič poudarja, da se ne more znebiti občutka, da gre pri prispevkih RTV Slovenije pogosto za nekakšno “partizanstvo”. “Za prikrit politični aktivizem, kjer se zdi, da gre v ekipah tehnikov in drugih, ki imajo ob urednikih dostop do oddaj, za nekakšno “antijanša” pobalinstvo, ki pa ni več smešno. Če sem se še nasmehnil ob tem, ko so nutrije prevzele kader med intervjujem bivše kmetijske ministrice ali ko je šumenje reke preglasilo intervju s premierjem, pa me je ob poročanju, predvsem pa ob izborih komentatorjev o petkovih protestih, prizanesljivost minila. Kar naenkrat smo vsi, ki v covid situaciji spoštujemo ukrepe vlade in nam takšno početje ni všeč, javno postali nasprotniki demokracije, svobode govora ali še kaj slabšega.”
Podoben primer partizanskega aktivizma je po besedah Kadiča tudi distanciranje RTV Slovenija od dokumentarne oddaje, ki je bila predvajana ob 30-letnici v Poljčah. “Človeka kar zmrazi, ko pomisli na to že skoraj patološko antipatijo do Janše, ko se ti zdi tako pomembno, da moraš zapisati distanciranje na ekran sredi oddaje, ki se predvaja na tvojem mediju.” Kadič pravi, da je sam kaj takšnega prvič videl na ekranu in upa, da tudi zadnjič. “Razumel bi, da oddaje sploh ne bi predvajali, zdaj pa ob tem dogodku ne vidim drugega, kot pet frustriranih aktivistov, ki se pobalinsko smehljajo nekje v zaodrju ob ugotovitvi, da jim je uspela še ena “diverzija”. Bravo, res.” Kadič sicer meni, da bi lahko RTV Slovenija vložila več truda v objektivnost poročanja. “Mislim predvsem na opustitev komentiranja pri poročanju o dogodkih. Normalno je, da imajo tudi novinarji svoja osebna politična prepričanja in preference,” poudarja in ob tem dodaja, da je zato za RTV Slovenija, kot nacionalno medijsko hišo, še toliko bolj pomembno narediti jasno ločnico med poročanjem in komentiranjem. “Pri poročanju zasledujemo nevtralnost, pri komentiranju pa uravnoteženost nasprotujočih si mnenj.”
Tukaj gre za neko ideološko antipatijo do ustvarjalcev te oddaje
Za komentar glede prakse RTV Slovenija, ki so jo izkazali ob predvajanju dokumentarca smo povprašali tudi poznavalca medijev in političnega komentatorja dr. Matevža Tomšiča. Po njegovih besedah bi bil tukaj njihov formalni odgovor oziroma izgovor v stilu, da tega dokumentarca o Poljčah niso pripravili v njihovi hiši, ampak da je to VSO pripravil, torej nek zunanji ustvarjalec, ampak vemo, da to nikakor ni bila prva oddaja, ki je nastala v zunanji produkciji. Normalna praksa namreč je, da predvajajo oddaje zunanjih ustvarjalcev, pa nikjer do sedaj še ni bilo zaslediti tovrstnega disklejmerja. “Po moji oceni gre tukaj za neko ideološko antipatijo do ustvarjalcev te oddaje. Se pravi, da nacionalko moti to, da ti prihajajo iz napačnega nazorskega kroga. Lahko pa je to razumeti tudi kot nekakšno opravičilo centrom moči oziroma omrežjem, ki izhajajo iz bivšega režima, katerim samostojnost Slovenije ni bila intimna opcija. Imajo pa še danes zelo velik vpliv v političnem zakulisju.”
Glede na to, da je izbor Anisa Ličine za sogovornika v oddaji Tednik, razburil marsikoga smo trojico strokovnjakov povprašali, kaj menijo glede odločitve nacionalke. Po prepričanju Štularja RTV Slovenija kaže pri tem svojo vsebinsko opredelitev, v kateri aktivno podpira nasprotovanje trenutni vladi. “Grozljivo je spoznanje, kdo vse jim pri tem pride prav in kakšno ravnanje, namreč nasilje, skozi to posredno promovirajo. Že krajši zgodovinski razmislek pa kaže, da RTV Slovenija v svoji politični pristranskosti vztraja že dalj časa, saj smo podobno videli tudi že v preteklosti. V protestih leta 2012, ki so prav tako potekali proti vladi, ki jo je vodil Janša, so z izjemno motiviranim spremljanjem protestov, a hkrati brez obsodbe nedopustnih nasilnih dejanj ali dejanj, ki so k temu navajala (obešanje lutk, prirejanje montiranih sodnih procesov, grožnje na domovih, zažiganje,…), prav tako posredno podpirali in legitimirali nasilje.”
Štular pri tem spominja, da je dejstvo, da so po drugi strani mirne proteste pred sodiščem in nedavni pohod za življenje ignorirali. Visoko motivirani pa so tudi pri pokrivanju petkovih protestov, čeprav je povsem jasno, da s tem rušijo napore vlade in vseh razumnih ljudi v boju proti koronavirusu ter tako življenjsko ogrožajo marsikoga izmed nas. “Na RTV Slovenija torej očitno poteka nenehno vsebinsko opredeljevanje do aktualnih tem in izkoriščanje medijev za vsiljevanje mnenja tudi nam gledalcem, poslušalcem in bralcem,” poudarja Štular.
Glede nastopa Anisa Ličine gre po besedah Kadiča za neposrečeno uredniško izbiro pri iskanju bombastičnosti prispevkov. “Menim, da ni prav, da se ga vabi pred kamero nacionalne televizije in upam, da bodo glede na negativne odzive v javnosti, v uredništvu oddaje Tednik v prihodnje svoje goste izbirali bolj modro.” Tomšič poudarja, da gre pri poročanju okrog protestov, primer Ličine, za sprenevedanje tako na na strani nacionalne televizije, kot tudi komercialne televizije, češ, kako lahko minister za notranje zadeve Aleš Hojs medijem pripiše del krivde za nasilne proteste. “Zgražajo se češ, kako lahko sedaj politika obtožuje medije, da so spodbujali k tem protestom na drugi strani pa imamo človeka, ki naj bi bil organizator teh nasilnih protestov, ki je stari znanec policije, se pravi gre za kriminalca, ki ga mediji potem promovirajo kot nekega normalnega protestnika. Konec koncev to ni bil prvi primer, ko je nastopal v medijih. Na največji komercialni televiziji je bil že večkrat vključen in seveda tukaj gre za to, da so mediji ves čas kurili proteste, zato je sedaj to njihovo distanciranje od nasilja zelo neverodostojno. Konec koncev se tudi nasilje ni prvič zgodilo. Že od prejšnjih protestov vemo, da je tudi nek ljubljenec dominantnih medijev ukradel kamero snemalcu Nova24TV.”
Narejeni bi morali biti koreniti rezi
Govoriti, kako mediji niso soodgovorni je povsem deplasirano, je prepričan Tomšič, ki ob enem poudarja, da je bil dotični, ki je nastopal na RTV, pri teh protestih tako rekoč že od samega začetka. Drugo sprenevedanje je po besedah Tomšiča tudi, kako ta protest naj ne bi imel nič s petkovim protestom. “Ta in njemu podobni so namreč ves čas sodelovali zraven, tako da tukaj gre konec koncev za bolj radikalno frakcijo istega gibanja. To, da so vključili omenjenega pripadnika podzemlja v oddajo, kot nekega legitimnega sogovornika, mislim, da bi to moral biti razlog, da je celotno vodstvo televizije zamenjano,” poudarja in ob tem spominja, kako so v preteklosti zamenjali urednika oddaje Tednik Igorja Pirkoviča za prispevek o Thompsonu, ki je bil čisto korektno narejen. “Tukaj pa promovirajo kriminalce, nasilneže, sedaj pa je to nekaj legitimnega? S tem so dosegli novo dno. Narejeni bi morali biti koreniti rezi,” poudarja in dodala, da niti sama zamenjava direktorja ne bi bila dovolj, saj je očitno zadeva tako globoko zavožena.
