Piše: Kavarna Hayek
»Večinoma si starši ne želijo, da bi njihovi sinovi postali hčere in da bi njihove hčere postale sinovi. To ni stvar, o kateri večina staršev sanja, ko imajo otroke. Starši, ko imajo otroke, imajo upe in sanje za svoje otroke in njihovi upi in sanje običajno vključujejo stvari, kot so poroka, vnuki. To so stvari, ki si jih želijo za svoje otroke. V proces spremembe spola pa so starši prisiljeni, ker jim je rečeno, da se bodo njihovi otroci ubili, če se ne bodo strinjali. (…) Ti ljudje, ki jih prepričujejo, se ´igrajo´ z zdravjem drugih otrok. To je ta čustvena manipulacija, to je to izsiljevanje. (…) Običajno gre za reševanje resnih težav z duševnim zdravjem, ki niso povezane z vprašanji spola.«
To je v intervjuju dejal Jay P. Greene, višji znanstveni sodelavec in raziskovalec v Centru za izobraževalno politiko Heritage Foundation.
Postmodernizem je prinesel neka povsem nova pojmovanja, s katerimi znanost nima prav nikakršne povezave, ampak vse temelji na ideološki psevdoznanosti, kjer so vodilni »strokovnjaki« postali progresivni družboslovci (družboslovci denimo poganjajo tudi industrijo zastraševanja pred podnebnimi spremembami). Med temi je transspolnost priljubljena tema, razširilo se je mnenje, da je v sodobnem času pomembna »skrb, ki potrjuje spol«, saj zmanjšuje možnost samomora med mladimi. Povedano drugače: če otroku ne ugodimo, da spremeni spol, zapade v depresijo, kar lahko vodi v samomor. Pri tem se sklicujejo na »znanstvene dokaze« in »raziskave«.
»Ti znanstveni ´dokazi´ so smeti,« pravi Jay Greene, ki je ugotovil, da so obstoječe raziskave na temo zdravljenja transspolnih oseb in duševnega zdravja najstnikov »tako pomanjkljive, da so ničvredne«. To, da mladoletnikom olajšamo medspolne medicinske posege, dejansko vodi do višjih stopenj samomorov med mladimi.
Nasprotno pa nove raziskave kažejo, da so najstniki, ki pogosto iščejo potrditev, identiteto in pozornost ter se zato (ali oni ali njihovi starši) odločijo za spremembo celotne identitete, pogosto avtistični.
Nova raziskava dr. Steva Stagga, objavljena v European Psychiatry, je ugotovila, da je »14 odstotkov transspolne in nebinarne skupine imelo diagnozo avtizma, medtem ko je nadaljnjih 28 odstotkov te skupine doseglo mejno točko za diagnozo avtizma, kar kaže na veliko število potencialno nediagnosticiranih posameznikov. Te številke so temeljile predvsem na ženskah, kar podpira dokaze o veliki populaciji nediagnosticiranih žensk z motnjo avtističnega spektra. Ocenjuje se, da avtizma v splošni skupnosti ni več kot 4 odstotke, zato je 14 odstotkov pomembno in veliko«. Raziskava je odkrila tudi »višje ravni sistematiziranja (nagnjenost k analizi, nadzoru in uporabi sistemov, ki temeljijo na pravilih) in nižje ravni empatije med transspolnimi in nebinarnimi skupinami; značilnosti, ki jih pogosto najdemo pri posameznikih z motnjo avtističnega spektra«.
Patty Knap na portalu American Thinker piše, da prijateljičina nečakinja obiskuje program za osebe z avtizmom. »Večkrat je prišla domov in nenadoma oznanila, da je morda res fantek, kar je bila tema v njenem programu, ki ga vodijo ´progresivni´. Seveda soglasje staršev ni vedno potrebno, kar si prizadevajo v trans gibanju. V teh primerih so starši nemočni pred navalom pohval in pritiskov na svojega otroka. Odvisno od države starši ne smejo v sobo z otrokom pri zdravniku ali terapevtu, tako da ne vem, o čem se razpravlja. Medtem ko se navdušuje nad novo identiteto, zaradi katere se bo oseba počutila ´celo´ in ´tako, kot naj bi bila´, se resna tveganja operacije zamenjave spola povečajo. Med njimi so bolezni srca, povečano tveganje za raka, izguba kostne gostote in seveda izguba plodnosti.«
Spodbuda k ´tranziciji´ lahko pride od transspolne osebe ali celo od nekoga, ki ima od procesa koristi. Po prvem predlogu sledi opogumljanje in to pritegne veliko pozornost ´dobronamernih´ ljudi, ki govorijo o najstnikovem pogumu, da »bodi to, kar v resnici si«. Pohvale in aplavz so natanko tisto odobravanje, po katerem hrepenijo ti pogosto osamljeni otroci. Drugi odrasli in študentje, ki so bili leta hranjeni z nebinarnim pranjem možganov, se strinjajo. Močno gibanje za enakost spolov vztraja, da je otrok, ki trdi, da mu je namenjeno biti v telesu drugega spola, v nevarnosti samomora. Nove raziskave…..
Nadaljevanje lahko preberete TUKAJ.
