V soboto, 9. marca, bo kot gost na slavnostni akademiji ob 30. obletnici ustanovitve Slovenske demokratske stranke Manfred Weber, kandidat za predstavnika Evropske komisije na volitvah v Evropski parlament. Ob tej priložnosti ponovno objavljamo pogovor z njim.
Pred lasnskimi državnozborskimi volitvami je Manfred Weber, vodja največje politične skupine v evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), izrekel podporo slovenskim članicam te evropske politične skupine. Takrat je obiskal tudi predvolilno konvencijo SDS v Celju.
Z njim smo se pogovarjali pred tem v Ljubljani. Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija 17. maja 2018.
Gospod Weber, ste vodja največje politične skupine v evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke. Kakšen je namen vašega današnjega obiska v Sloveniji?
No, stranka SDS me je povabila, da se v večernih urah udeležim njene predvolilne konvencije v Celju. V Evropski ljudski stranki smo močna politična družina. Naše omrežje deluje v celotni Evropi. Smo edina politična sila, ki ima resnično partnerje v vseh državah članicah Evropske unije. Želimo si medsebojno podporo, še posebej v kritičnih obdobjih volilnih kampanj. Pomembno je, da že sedaj pokažemo, da ima na primer Janez Janša močno politično podporo po vsej Evropi, da brani interese Slovenije in da bo dober predsednik slovenske vlade.
Zvečer se boste udeležili predvolilne konvencije Slovenske demokratske stranke v Celju. Kaj bo vaše glavno sporočilo tam zbranim?
Najprej želim članom stranke predstaviti našo zgodbo o uspehu. Da Evropska ljudska stranka vodi Evropsko unijo. Imamo vse tri predsednike. Jean-Claude Juncker je vodja Evropske komisije, Donald Tusk je predsednik Evropskega sveta in Antonio Tajani je predsednik Evropskega parlamenta. Vsi trije predsedniki so iz vrst naše stranke, se pravi iz vrst Evropske ljudske stranke. In želim jim povedati, da smo dobro opravili svoje delo. Poglejmo samo ekonomski razvoj. Evropska unija ima 2,5-odstotno gospodarsko rast. V evrskem območju smo ustvarili osem milijonov novih delovnih mest v zadnjih petih letih. In imamo boljšo gospodarsko rast kot Američani. Glede na nedavno gospodarsko in finančno krizo želim poudariti, da smo se izkazali. Da smo veliko storili. Želim jim povedati, da se lahko ljudje zanesejo na EPP. Drug vidik pa so novi izzivi pri ključnih vprašanjih. Eden izmed njih je migrantsko vprašanje. Za nas obstajajo kratkoročna in dolgoročna vprašanja. Imamo tri konkretne točke. Prva je trdno in močno zavarovanje meja. Drugič, v Evropski uniji moramo najti mehanizem solidarnosti. In kot tretje, potrebujemo Marshallov načrt za Afriko. Moramo delati z Afriko, ki potrebuje pomoč. Ponuditi jim moramo prihodnost. Moramo jim ponuditi perspektivo.
Svoje delo smo opravili. Ljudem smo ponudili perspektivo. Evropskim državljanom smo pokazali, da se lahko zanesejo na nas in da lahko rešimo težke probleme, kot je migracija. S tem smo pokazali, da se ljudje, volivci, lahko zanesejo na nas, na Evropsko ljudsko stranko, ker smo stabilna stranka, stabilno gibanje. In pokazali smo, da lahko rešimo žgoča vprašanja, kot je migracija.
Slovenijo zadnja leta vodijo socialistične vlade. Kaj ob obisku Slovenije sporočate slovenski javnosti? Zakaj bi bilo dobro, da bi na bližajočih se državnozborskih volitvah v naši državi zmagale desnosredinske stranke, ki so članice Evropske ljudske stranke?
V mnogih evropskih državah so socialisti pokazali, da niso sposobni svojega dela primerno opravljati. Predvsem na dveh področjih. Najprej na področju gospodarstva, kjer smo v EPP pokazali, kako se spopasti z gospodarskimi vprašanji in kako izvajati reforme. In če pogledamo posamezne države, kjer vladajo socialisti, vidimo, da jih ne rešujejo ustrezno. Že v primeru Slovenije vidimo, da ni ustrezno rešeno vprašaje organizacije zdravstvenega sistema. Obstaja pa še cela vrsta področij, ki jih socialisti ne znajo dobro rešiti. Drugič, pri številnih vprašanjih na evropski ravni s svojimi stališči povzročajo težave. Nasprotujejo graditvi varovalnih ograj na meji in nasprotujejo zaprtju migrantskih poti, ki jih obvladujejo tihotapci. V nasprotju z njimi smo mi odgovorni in želimo rešiti te težave. Naš premier v Bolgariji Bojko Borisov gradi ograjo na meji s Turčijo. Socialisti temu nasprotujejo. Prav tako so nasprotovali graditvi ograje na meji med Madžarsko in Srbijo, ki jo je dal postaviti član naše stranke Viktor Orbán. Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je opravil zelo dobro delo in zavaroval svojo državo in s tem tudi evropske zunanje meje. V Evropski ljudski stranki kot voditelji EU stojimo za našimi predsedniki vlad, kot sta Viktor Orbán in Bojko Borisov. Podobno je v primeru španskega premierja Mariana Rajoyja, ki želi zavarovati Evropo pred nezakonitimi migracijami iz Afrike. Da zavarujemo Evropo. V teh vprašanjih je Evropska ljudska stranka močna, medtem ko so socialisti v tem slabi. Zato moramo pokazati enotnost in odločnost glede teh vprašanj. To je pomembno z evropskega vidika. Poleg tega obstaja še veliko domačih vprašanj, v katerih so člani EPP uspešnejši od socialistov. V vsakem primeru pa moramo rešiti še celo vrsto vprašanj na evropski ravni.
Lahko Evropska ljudska stranka v kakršnikoli obliki posreduje med Slovenijo in Hrvaško v primeru arbitražne razsodbe o meji? So bili že kakšni poskusi v tej smeri?
Stališče Evropske komisije je kristalno jasno. Jean-Claude Juncker je večkrat opozoril obe partnerski državi, da morata spoštovati odločitev arbitražnega sodišča. Obe državi sta članici Evropske unije, zato bi bilo smiselno in povsem razumno, da bi sedli skupaj in dosegli razumen kompromis. Evropska unija je pripravljena pomagati. Jean-Claude Juncker je oseba, ki ima jasen pogled na to.
Če greva na kratko še k nekaterim evropskim vprašanjem. Kako ocenjujete delo evropskega parlamenta v tem mandatu? Se je njegova vloga v okviru evropskih institucij povečala?
Položaj evropskega parlamenta se je močno okrepil. Tudi v dojemanju ljudi, se pravi volivcev. Vendar moramo narediti korak naprej. Evropski parlament mora biti most med ljudmi in Brusljem. Bruselj je sedaj sedež birokracije. To moramo preseči. Na evropski ravni moramo ustvariti normalen demokratični proces. Evropski parlament sprejema veliko odločitev, ki neposredno zadevajo evropske državljane, njihov vsakdanjik. Nekaj takih primerov se dotika kmetov, katerih prihodnost ima v mislih s sprejetjem nove zakonodaje, policije in ureditve schengenskega informacijskega sistema pa tudi ljudi nasploh, ki jih je prizadela finančna kriza. Graditi moramo most med ljudmi, državljani in evropskim parlamentom, da vedo, kaj delamo v Bruslju in Strasbourgu. Graditi moramo most med volivci in poslanci, ki pritiskajo na gumbe v evropskem parlamentu. Na evropski ravni moramo ustvariti normalno evropsko demokracijo, kar se bo odražalo v evropskem parlamentu. Za naslednje evropske volitve želimo predstaviti koncept glavnih kandidatov, da jih s tem približamo ljudem. Želimo, da ljudje na evropski ravni vedo, kdo so glavni kandidati Evropske ljudske stranke, še preden gredo na volitve. Smo ljudska stranka in želimo ljudem povedati, tako kot v Sloveniji, kjer so tri stranke SDS, NSi in SLS članice Evropske ljudske stranke, da bodo njihovi predstavniki, če jih boste izbrali, prevzeli tudi oblast in odgovornost. Če glasujete zanje, bodo ti ljudje prevzeli vodilne funkcije in s tem tudi odgovornost. Podobno želimo doseči na evropski ravni. To so običajna demokratična načela.
Kako pa ocenjujete delo Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja? Tako znotraj Evropske unije kot Slovenije je mogoče slišati vrsto kritik na Junckerjev račun.
Seveda, ko si politik, te vedno kritizirajo. Toda če pogledamo rezultate dela Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, ugotovimo, da so ti pozitivni. Ni tako dobro, kot bi si želeli. Veliko pa je storjenega, če pogledamo stanje, kakršno je bilo v letu 2014, ko smo v Evropski uniji še vedno močno občutili posledice svetovne finančne in gospodarske krize. Seveda ni vse urejeno. V Sloveniji gre na primer za vprašanje bank, toda na splošno je vse bolje organizirano. Na področju migracij se stvari popravljajo, a moramo še vedno veliko narediti. Leta 2015 smo imeli na področju migracij zelo dramatično situacijo, tudi v Sloveniji, skozi katero je potekala balkanska migrantska pot. Uspelo nam je ustaviti migracije na tej poti. Danes so razmere stabilnejše, kot so bile. Sporazum med Evropsko unijo, ki jo zastopata Jean-Claude Juncker in Angela Merkel, in Turčijo je dosegel svoj cilj. Deluje. Migracije v Evropo so na tem območju veliko manjše kot prej. Uspelo nam je vzpostaviti stabilno situacijo. Seveda še ni vse rešeno, a je veliko bolje kot prej.
Globalno gledano moram reči, da imamo veliko izzivov. Pariški sporazum, podnebne spremembe, vprašanje Irana, ki je spet na mizi, vprašanje Vladimirja Putina. Rusija je zelo agresivna in želi razbiti enotnost Evropske unije. Z lažnimi novicami želi destabilizirati Evropsko unijo. Vse to moramo imeti v mislih, da ohranimo EU skupaj. Ustvarili smo enotnejšo Evropo, a čaka nas še veliko dela. Stvari še lahko izboljšamo.
V preteklih letih je Evropsko unijo močno pretresla svetovna finančna in gospodarska kriza in praktično bankrot Grčije. Je Evropska unija sedaj bolje pripravljena na naslednjo krizo?
Absolutno. Ustvarjamo bančno unijo na evropski ravni z nadzornim mehanizmom Evropske centralne banke (ECB), ki je veliko bolj učinkovit kot v preteklosti. Svoje delo smo naredili. V bančnem sektorju smo zmanjšali tveganja. To je bila glavna ideja. V preteklosti je bilo vse preveč iger na srečo. S temi ukrepi poskušamo preprečiti igranje na srečo in s tem zmanjšati tveganja, ki jih takšne poslovne prakse povzročajo. To je resen pristop v bančnem sektorju. Drugo področje, ki ga še moramo urediti, je področje denarnega sklada. To je zelo tehnično vprašanje za ljudi. Upamo, da v naslednji krizi ne bo. Kljub temu moramo biti pripravljeni. In ne smemo biti odvisni od Mednarodnega denarnega sklada, ki ima sedež v Washingtonu. To pomeni, da Evropska unija na tem področju ne sme biti več odvisna od Amerike. Ne smemo biti odvisni od Donalda Trumpa in njegovih dejanj. Evropa mora biti neodvisna od mednarodnih finančnih struktur. Evropa mora biti sposobna reševati ta vprašanja neodvisno od Washingtona.
So zunanje meje Evropske unije sedaj varnejše kot leta 2015, ko je prišlo do velikega migrantskega vala v Evropo in je EU s svojim schengenskim sistemom popolnoma odpovedala? Nekako se zdi, da je EU talka Turčije pri tem vprašanju.
Dokler ne rešimo težav s svojimi sosedami, bomo imeli težave. Svoje meje lahko zavarujemo le s sodelovanjem med seboj. V primeru Turčije ni druge alternative. Pri tem bi rad prosil za nekaj spoštovanja do Turčije, ki je sprejela veliko beguncev iz Sirije. Sprejeli so več milijonov ljudi. Evropa jih ni bila pripravljena toliko sprejeti. Torej moramo v zvezi s tem pohvaliti Turčijo. Morda smo naredili napako, da Turčiji nismo pomagali že ob izbruhu migrantske krize. Za to sedaj porabljamo denar, da pomagamo Turčiji. Toda na začetku smo mislili, da to ni naš problem. Toda to je postal naš problem. Turčijo moramo spoštovati glede tega vprašanja in ga skupaj z njo obravnavati. Sporazum med Evropsko unijo in Turčijo je lahko tudi zgled za prihodnost v primeru drugih držav. Recimo v primeru Libije, ki je nestabilna država. Z njo moramo sodelovati, ker je izhodišče za prihod številnih beguncev in migrantov iz Afrike v Evropo. Tudi v primeru Libije moramo izvajati podoben model, kot ga imamo v primeru Turčije. Libija je nestabilna država, vendar moramo skupaj z libijskimi oblastmi rešiti to težavo. Vzpostaviti moramo nadzor nad njenimi mejami. S sodelovanjem lahko stvari spravimo pod nadzor. Seveda mafija in kriminalne skupine niso navdušene nad tem in želijo nadaljevati svojo trgovino z belim blagom. In kakšna bi morala biti dolgoročna rešitev? Prvič, vso svojo energijo moramo usmeriti v to, da zavarujemo meje in da preprečimo ilegalne migracije. Izvajati moramo migracijski program in poiskati jasna merila za premestitev ljudi. Recimo v primeru selitve krščanskih beguncev v Evropo. Imeti moramo jasno opredeljene kvote, ki morajo biti omejene. Drugič, imeti moramo jasen načrt za obnovo Afrike v prihodnosti.
V zvezi s tem se pojavlja tudi vprašanje migrantskih kvot, ki delijo stare in nove članice Evropske unije. Bodo migrantske kvote obstajale tudi v prihodnje? Ali bodo odpravljene? Se pripravlja kakšna druga rešitev?
Je eno vprašanje in en odgovor. To je solidarnost. Grčija, Italija in Španija imajo poseben problem, ker imajo veliko breme na svojih ramenih. Sprašujejo se, kako naj zavarujejo svoje meje. Zato smo zaprosili za deset tisoč policistov iz Frontexa, ki bi dodatno varovali te meje. Če begunci potrkajo na vrata Evrope, ne moremo reči Grčiji, Italiji ali Španiji, da je to njihov problem. To je naš problem. Zato imajo vsi člani Evropske unije svojo odgovornost. Če nimamo obveznih kvot, kaj bi morali imeti potem? Najti moramo mehanizem, ki bo južnim državam zagotovil varnost, spodbudo, ki jim bo pomagala, če bi imele težave pri tem vprašanju. Temu vprašanju se ne moremo izogniti. In kaj če imamo kvote za ta namen? Razprava o tej temi se nadaljuje. Zame je glavno vprašanje solidarnost. Solidarnost ne more biti le enosmerna. Mora biti dvosmerna. Najti moramo mehanizem, da bi si lahko države članice medsebojno pomagale, če bi imele težave. Prvi pogoj za vse pa je dobro varovanje meja Evropske unije. Pri tem so bile v preteklosti že težave, vendar moramo v prihodnosti zagotoviti, da bodo čim manjše.
V luči aktualnih sprememb, demografskih in razvojnih trendov, varnostne situacije v okviru Evropske unije Evropska ljudska stranka pripravlja strateške politične dokumente, ki bodo ustrezno opredelili ključna vprašanja in izzive prihodnosti držav članic EU. Lahko na kratko predstavite bistvene poudarke?
Na dolgi rok je za Evropsko unijo najpomembnejše vprašanje, kako vzpostaviti skupno zunanjo in obrambno politiko. Na teh dveh področjih je Evropa šibka. In to je izziv, s katerim se Evropa sooča. Če pogledamo časopise in revije, vidimo, da imajo tudi Erdogan, Putin, Trump in Xi Jinping številne težave. Da nima težav samo EU. Gospodarsko smo konkurenčni. Toda vprašanje prihodnosti je, kako zagotoviti varnost Evropske unije. Prvič, to lahko dosežemo s skupno zunanjo in skupno obrambno politiko. To je še posebej pomembno za majhne in srednje velike evropske države. Nedvomno je to pomembno tudi za Slovenijo. Ni druge možnosti kot delati skupaj, da bi postali bolj povezani in učinkovitejši. Ko se zunanji ministri EU srečajo v Bruslju, lahko vsakdo blokira kakršno koli zunanjopolitično odločitev, zaradi česar je EU šibka. Vsaka država lahko vedno blokira drugo državo. Vsaka država lahko blokira vse. To ni dobro. To je šibek položaj. Zato moramo uvesti sistem večinskega odločanja. Da bi EU postala učinkovitejša in enotnejša. Imeti mora enotnejše stališče v odnosu do Turčije, Rusije ali drugih držav po svetu, tudi do ZDA.
Prihodnje leto bodo volitve v Evropski parlament. Bo Evropski ljudski stranki uspelo obdržati relativno večino v evropskem hramu demokracije?
To je odvisno od ljudi. Kot politik prosim za podporo. Predstavljam svoje poglede, svoje delo in svoje rezultate. V Evropski ljudski stranki jih imamo. Tradicionalne stranke, kot je Evropska ljudska stranka, imajo korenine, imamo vrednote, imamo tradicijo in rezultate, ki jih lahko pokažemo svojim volivcem. Nove politične stranke nimajo nič od tega. Evropska unija v tem trenutku potrebuje stabilnost, ki jo lahko dajo samo stranke s tradicijo in z verodostojnostjo. Upam, da bodo ljudje to prepoznali. Seveda je odločitev na ljudeh samih. Moja velika želja je, da bi do političnih sprememb prišlo tudi v Sloveniji, da bodo ljudje spoznali, da bodo, če bodo izvolili slovenske predstavnike Evropske ljudske stranke, dobili boljšo oblast in bodo živeli bolje. Upam, da bodo ljudje spoznali, da se trudimo, da bi živeli bolje.
Ob nedavnem obisku nemške prestolnice Berlin se je francoski predsednik Emmanuel Macron znova zavzel za celovito prenovo EU po brexitu, v središču katere bodo reforme evrskega območja, kot sta skupni proračun in finančni minister tega območja. Zavzel se je tudi za večjo solidarnost med članicami. Nemška kanclerka Angela Merkel pri tem ni pokazala kakšnega navdušenja za njegove predloge. Po drugi strani je nemška kanclerka pred dnevi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je prejel nagrado Karla Velikega, označila za strastnega zagovornika evropske demokracije v težkih časih. Ob tem je poudarila, da Evropa potrebuje nov zagon in da ne more več računati na Združene države Amerike, da jo bodo obranile. Kako to komentirate?
Zamisli Emmanuela Macrona so odzivi na težnje Marine Le Pen, ki želi razbiti Evropo in jo razdeliti. Macron želi to preprečiti in bolj povezati Evropo oziroma Evropsko unijo. Zato se želi bolj osredotočiti na prihodnost Evropske unije. Želi biti človek z vizijo, kot je bil na primer Helmut Kohl. Podpiram njegove zamisli za skupno zunanjo in obrambno politiko. Ne podpiram pa njegove ideje, da bi imeli skupnega finančnega ministra ali da bi imele države evroobmočja svoj proračun. Vsi v Evropski ljudski stranki mislimo tako, ne le Nemčija in Avstrija. Nadaljevati moramo z reformami, ki smo jih že sprejeli. Z reformami na področju proračuna in investicij. Macron je vizionarski politik. Podpreti moramo njegova prizadevanja, ki so v evropskem duhu. Po drugi strani pa je v politiki precej nov in je morda zato tudi nekoliko neučakan.
In še zadnje vprašanje. Kako vidite prihodnost Evropske unije? Kakšno EU si želite? Se zavzemate za nekakšne združene države Evrope ali zvezo evropskih držav?
Evropska unija je edinstvena zveza držav, sestavljena iz držav članic s podobnimi vrednotami, in želim, da tako tudi ostane. Vse države so ponosne na svoje korenine. Imajo svoj nacionalni ponos, ki je zelo pomemben. V Evropi smo lahko ponosni na svojo kulturo, zgodovino in svoje dosežke. Na svojo svobodo. Podobno je s Slovenijo, ki je dosegla neodvisnost leta 1991. Po osamosvojitvi je dosegla veliko, seveda pa bi lahko še več. Vendar pa moramo sodelovati na evropski ravni. Evropejci bomo na svetovni ravni lahko nekaj dosegli le, če bomo delovali skupno in enotno. Z enim skupnim glasom. Ključno vprašanje prihodnosti Evrope je, kako bomo sodelovali kot narodi znotraj Evropske unije. Le močna evropska ljudstva, močne evropske države bodo oblikovale močno Evropsko unijo. In le močna Evropska unija bo garant za evropske države. In drugič, ponosni moramo biti na evropski način življenja, moramo ga braniti in varovati. Evropa mora ostati združena v raznolikosti. Ohraniti moramo evropski način življenja, evropske vrednote in evropski socialni sistem, na katerega smo lahko še posebej ponosni. In zagovarjati moramo svoj, evropski način življenja v tem vse bolj globaliziranem svetu. Zato verjamem, da moramo čim bolje sodelovati za dobro Evrope, Evropske unije in njenih državljanov.
Biografija
Manfred Weber se je rodil leta 1972 na Bavarskem v Nemčiji. Diplomiral je na münchenski univerzi za uporabne znanosti. Na bavarskih deželnih volitvah leta 2003 je v starosti 29 let postal najmlajši član deželnega zbora. Danes petinštiridesetletni Weber je član bavarske Krščansko-socialne unije (CSU). Od leta 2004 je evropski poslanec. Na položaju predsednika politične skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je leta 2014 nasledil Francoza Josepha Daula, ki je sedaj predsednik Evropske ljudske stranke.
