Z mag. Majo Kocjan smo se pogovarjali predvsem o predlogu Vlade RS za dodelitev večjih pooblastil Slovenski vojski pri varovanju južne državne meje. Sogovornica prihaja iz Bele krajine, zato je razkrila, kaj se ta čas dogaja na področju migracij in nezakonitih prehodov meje.
Demokracija: Vlada je v državni zbor znova poslala predlog za dodelitev izjemnih pooblastil Slovenski vojski pri varovanju državne meje. Opozicijske stranke so to enkrat že zavrnile. Menite, da bo zdaj drugače, in kdo so tisti, ki najbolj nasprotujejo večjim pooblastilom vojakom pri varovanju meje?
Kocjanova: Na podlagi preteklih izkušenj je žal pričakovati, da nekatere politične stranke tudi tokrat ne bode podprle predloga za povečanje pooblastil Slovenski vojski. Vsekakor so to v preteklosti zavračale vse levo usmerjene stranke, sprva v vladi Mira Cerarja in pozneje še v vladi Marjana Šarca. Glede na spremljanje odzivov pa tokrat ni pričakovati izjem. Takšno zavračanje vsekakor najbolj škodi policiji, ki je zaradi nadzora spoštovanja ukrepov ob epidemiji koronavirusa zelo obremenjena. Povečanje pooblastil vojski bi jo razbremenilo, a žal to v opoziciji blokirajo. Ob tem pozabljajo, da je bil omenjeni člen enkrat že aktiviran, podprli so ga tudi v SD in SAB (takratni PS), ki njegovemu aktiviranju danes nasprotujejo. Pri njegovem aktiviranju takrat ni bilo težav, prav tako ne zlorab, tako da menim, da je strah pred dodatnimi pooblastili Slovenski vojski povsem neupravičen. Bolj gre verjetno zato za nagajanje.
Demokracija: Kaj so dejanski razlogi teh nasprotovanj? So to visoki zaslužki tihotapcev, morda celo iz njihovih vrst, želja po pridobitvi novih volivcev ali pa želja po spreminjanju kulturne identitete v slovenski in evropski krajini?
Kocjanova: Vsekakor poskušajo nekatere stranke to temo preveč spolitizirati, posledično pa se zanemarja pomembnost varovanja državne meje in predvsem državljanov ob meji. V preteklosti so žal celo nekateri predsedniki levih strank pozivali k odprtim mejam, ti isti pa sedaj izrabljajo tudi trenutno stanje z novim koronavirusom in povečanje pooblastil širši javnosti predstavljajo, kot da se bo vojska uporabila tudi v notranjosti države za nadzor spoštovanja ukrepov pri zajezitvi virusa. To seveda ni res. V zakonu je navedeno, da se lahko ta pooblastila uveljavijo izključno ob slovenski schengenski meji in v območju mejnega pasu. Civilne iniciative to izkrivljanje sprejemamo samo kot neko ceneno nabiranje političnih točk ne glede na ceno, ki jo bo plačala država in predvsem njeni prebivalci. Kdor vsaj malo pozna zadeve, ve, da bi bilo povečanje pooblastil vojski izredno močen signal tihotapcem in nezakonitim migrantom. Moramo se namreč zavedati, da večina teh prihaja iz severnoafriških držav, kjer je dnevna navzočnost vojske na cestah običajna in se je bojijo. Tudi policisti v svojih navedbah potrjujejo, da je odnos nezakonitih migrantov pri navzočnosti vojakov popolnoma drugačen in bistveno bolj pod nadzorom.
Demokracija: Kaj bi v bistvu pomenila večja oz. izjemna pooblastila Slovenski vojski?
Kocjanova: Aktiviranje 37. a člena bi dejansko pomenilo, da lahko pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo zaradi zagotavljanja varnostni opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Da se to dejansko izvede, pa mora državni zbor na predlog vlade z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev to potrditi. Pripadniki Slovenske vojske lahko pooblastila iz prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi izvajajo največ tri mesece. Slednje bi, kot rečeno, razbremenilo policijo nekaterih nalog ob meji s Hrvaško in ji omogočilo, da sile preusmeri v notranjost države, kjer jo ta čas potrebujemo predvsem pri nadzorovanju spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa.
Demokracija: Kakšno je vaše stališče do uvedbe večjih pooblastil po 37. a členu?
Kocjanova: Civilne iniciative vsekakor podpiramo aktivnosti Slovenske vojske na meji, saj se lokalno prebivalstvo tako počuti bolj varno. Tudi lokalne skupnosti in nekatera občinska vodstva poleg različnih iniciativ že vrsto leto pozivamo, da je aktiviranje Slovenske vojske pri varovanju države meje bistvenega pomena. Tudi v pogovoru s policisti se kaže, da je zaradi njihove razbremenitve in kadrovske podhranjenosti to nujno potrebno. Slovenska vojska je že zdaj navzoča na državni meji, vendar so pri samem delu z nezakonitimi prestopniki meje le »statisti« in pooblastil za pomoč policistom nimajo. Zakonsko bi se to lahko uredilo le z aktiviranjem 37. a člena Zakona o obrambi. Treba je še upoštevati, da se naša država sooča tudi z velikim povečevanjem števila obolelih s COVID-19 in je zato dobro varovanje meje izrednega pomena. Nezakoniti migranti namreč prestopijo precejšne število držav in so posledično tudi potencialni prenašalci virusa. Zato je zajezitev nezakonitih prehodov še toliko pomembnejša. Varnostne razmere, še posebej ob razglasitvi epidemije, zato zahtevajo, da pripadniki Slovenske vojske nemoteno sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje med Slovenijo in Hrvaško.
Demokracija: Prihajate iz Bele krajine, kjer poteka ena od migrantskih poti. Kakšno je stanje zdaj?
Kocjanova: Ob razglasitvi epidemije v začetku marca je bilo zaznati močan upad nezakonitih prehodov migrantov. To smo občutili domačini, tako pa so kazale tudi uradne številke. Žal je bilo to precej kratkotrajno. S sproščanjem ukrepov je bilo zaznati močno povečanje števila nezakonitih prehodov. Sicer je treba poudariti, da je razlog povečanega števila prijetih nezakonitih migrantov tudi posledica izredno poostrenega nadzora policije, ki se v preteklosti ni izvajala v zadostni meri. Državni organi so namreč že nekajkrat aktivirali vsa mogoča kadrovska in tehnična sredstva z namenom, da se zajame čim večje število tihotapcev. Poostreni nadzori so s prihodom te vlade novost, tako da so se posledično številke nezakonitih prehodov uradno močno povečale. V izrednih nadzorih so tako policisti prijeli veliko večje število nezakonitih migrantov in tihotapcev kot običajno. Vsekakor smo ta nadzor v Civilni iniciativi Bela krajina pozdravili, saj se je končno dal jasen signal tihotapcem in nezakonitim migrantom, da je prehod naše meje močno otežen. Prejšnji dve vladi sta nas nekaj let prepričevali, da poostrenega nadzora ni mogoče izvajati. A čeprav je ta čas uradno število oseb, ki so nedovoljeno prestopile mejo, s primerljivim lanskim obdobjem nižje, je nezakonitih prehodov še vedno veliko. To opažajo tudi domačini. Prav zato je treba prizadevanja tudi z vidika, da bi preprečili prenašanje virusa, okrepiti in dati vojski ustrezna pooblastila.
Demokracija: V času prejšnje vlade so se migranti prosto sprehajali med prebivalci, večkrat ste dejali, da kar prosijo, da se pokliče policija. Ta je nato lepo poskrbela zanje. Je tudi zdaj tako?
Kocjanova: Domačini še vedno ob sprehodih v gozdu opažamo kampe, kjer so kupi odvrženih oblačil, spalnih vreč in podobnih stvari. Razlika pa je predvsem v tem, da jih sedaj ne opazimo sredi naselij, saj so prišli v ospredje predvsem tihotapci in prevozniki. Tako neposrednega stika z nezakonitimi prestopniki mej nimamo več, vsaj v takšni meri ne kot prej. Prav tako migranti ne iščejo več policije, kot se je dogajalo nekoč, ampak se je izogibajo. Po naših informacijah je tako zato, ker policisti večino migrantov odpeljejo nazaj na mejo in jih izročijo Hrvatom, kar je tudi edino smiselno. Prej so bili namreč njihovi »taksisti« za to, da so jih prepeljali v Ljubljano v azilni dom. Od tam pa so nato kmalu izginili in se odpravili naprej proti Nemčiji oz. drugim ciljnim državam.
Demokracija: Kakšne razlike sicer opažate v delu prejšnje in zdajšnje vlade tudi na splošno?
Kocjanova: Vsekakor je razliko opaziti. Mogoče ne v takšni meri, kot bi si želele civilne iniciative, se pa premiki v smeri zavarovanja državne meje in državljanov zagotovo dogajajo. V le nekaj mesecih je namreč ta vlada poostrila azilne postopke in zaposlovanje tujcev, zaostruje se tudi zakonodaja o tujcih. Civilne iniciative seveda še vedno pričakujemo zaostrovanje ukrepov vlade za preprečevanje nezakonitih migracij. Ne samo zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom, temveč tudi zato, ker v zadnjih letih občine ob meji živijo tudi od turizma. Pozdravljamo tudi, da je vlada pripravila novelo zakona o prijavi stalnega prebivališča, v kateri je predvidela ukrepe za preprečevanje lažnih prijav tujcev na naslovih v Sloveniji. Spomnimo samo na primer, ko je na enem naslovu v Krškem prijavljenih kar 265 tujcev, čeprav prostori niti približno ne sprejmejo tolikšnega števila ljudi. Gre za fiktivne prijave z namenom pridobivanja socialnih pomoči v naši državi, kar je treba onemogočiti.
Demokracija: Prejšnji teden smo bili priča terorističnemu napadu na Dunaju. Predsednik vlade Janez Janša je takoj po napadu izrazil solidarnost z Avstrijo in zapisal nekako tako: Včeraj Francija, danes Avstrija, kdo bo jutri na vrsti? Kakšno je vaše stališče do tega?
Kocjanova: Vsak napad na civilno prebivalstvo je sprevržen in obžalovanja vreden, še posebej če se to zgodi v državi, ki ti je ponudila zatočišče. Menim, da moramo kot družba, ki je zaprisežena demokraciji, svobodi govora in drugim zahodnim vrednotam, narediti vse, da to takih napadov ne bo prihajalo. Žal tega ne bo mogoče narediti drugače, kot da dosledno preverjamo vse, ki se priseljujejo k nam. Če gre dejansko za pomoči potrebne, ki so se tudi pripravljeni vključiti v naše življenje in sprejeti naše vrednote, jih je treba sprejeti, vse druge pa je treba zavrniti.
Demokracija: Vrniva se k sprejemanju 37. a člena Zakona o obrambi v državnem zboru. Kakšno je vaše sporočilo tako politikom kot državljanom pred sprejemanjem te pomembne odločitve za vse nas?
Kocjanova: Sporočilo je, da je treba preseči posamezne dnevne politikantske razprave in nagajanja ter narediti nekaj, kar ne bo samo olajšalo dela tistih, ki nas varujejo, policistov torej, ampak bo tudi povečalo varnost vseh nas. Aktiviranje omenjenega člena ni nikakršen bavbav. Po njem se ne bo nič bistvenega spremenilo, mi pa bomo vsekakor živeli varneje.
Biografija
Mag. Maja Kocjan se je rodila 16. aprila 1980, odraščala je v Beli krajini v občini Črnomelj. Po študiju se je vrnila v Belo krajino, kjer se je aktivno vključila v delovanje v lokalnem okolju. Pri tem je opozarjala na prepočasen razvoj in pomanjkanje delovnih mest za mlade na tem območju. V letu 2014 je bila izvoljena za občinsko svetnico in z aktivnim delovanjem je nenehno opozarjala na lokalna žgoča vprašanja. V letu 2016 je bila tudi ena izmed pobudnic Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini, ki je v teh krajih prvič po osamosvojitvi izvedla tudi protest in tako uspešno preprečila postavitev migrantskega centra v Črnomlju. Pozneje je sodelovala s številnimi civilnimi iniciativami po vsej Sloveniji in si nenehno prizadevala, da se nezakoniti prehodi meje močno zmanjšajo.
