S poveljnikom sil Slovenske vojske brigadirjem Miho Škerbincem smo se pogovarjali o stanju v Slovenski vojski, nujno potrebnih investicijah v opremo in orožje, mednarodnih misijah in nauku, ki ga prinaša nedavna vojna med Armenijo in Azerbajdžanom na območju Gorskega Karabaha. In seveda o škandaloznem sramotenju Slovenske vojske.
DEMOKRACIJA: Gospod Škerbinc, ste poveljnik sil Slovenske vojske. Ali lahko za začetek na kratko razložite, kaj to pravzaprav pomeni v organizacijskem smislu? V poveljniški strukturi znotraj vojske …
ŠKERBINC: Najbolj preprosto rečeno to pomeni, da poveljujem operativnemu delu vojske. Podrejen sem načelniku Generalštaba Slovenske vojske. Generalštab je skupaj z Ministrstvom RS za obrambo strateški, politično-vojaški nivo, saj Slovenija nima obrambnega štaba. Ker tudi nimamo poveljstev zvrsti, kot so kopenska vojska, mornarica, letalstvo in specialne sile, sem hkrati poveljnik, ki zagotavlja pripravljenost enot, vzpostavlja operativne zmogljivosti in poveljuje enotam Slovenske vojske v miru in v vojni.
DEMOKRACIJA: Veljate za enega najbolj izkušenih slovenskih visokih častnikov. Bili ste na številnih misijah v tujini kot poveljujoči častnik. Kakšne naloge opravljajo pripadniki SV na teh misijah?
ŠKERBINC: Pripadniki Slovenske vojske že skoraj četrt stoletja sodelujemo na mednarodnih operacijah in misijah. Veliko dobrega je bilo narejenega v tem času v zelo različnih delih sveta. Vojaške misije potekajo v glavnem pod okriljem treh mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija, in sicer OZN, Nata in EU. Izjemoma lahko mednarodne vojaške operacije potekajo tudi v okviru drugih organizacij, recimo prva, na kateri smo sodelovali slovenski vojaki, je bila operacija OVSE Alba, ali pa tudi v okviru mednarodnih koalicij. Kar mora biti povsem jasno, je, da te operacije potekajo ob visokem konsenzu mednarodne skupnosti, večinoma na podlagi resolucij Varnostnega sveta OZN. Prav tako je za napotitev na te misije seveda potrebna ustrezna politična odločitev v Republiki Sloveniji.
Skupni imenovalec vseh teh misij je v zagotavljanju varnega in stabilnega okolja. Področja brezvladja in območja vojn ter kompleksnih kriz kjerkoli v svetu vsekakor vplivajo tudi na varnost Evrope. Mednarodna skupnost mora hkrati prevzemati tudi odgovornost in skrb za civilno prebivalstvo kjerkoli na svetu. Praviloma seveda na vseh teh območjih najbolj trpi ravno civilno prebivalstvo. Kot v vsaki krizi so najbolj ogroženi preprosti ljudje in še posebej ranljive skupine.
Na misijah v tujini imamo ta čas 329 pripadnikov, od tega skoraj 80 odstotkov na Zahodnem Balkanu. Sodelujemo na dveh misijah OZN, treh misijah Evropske unije, dveh misijah Nata in v eni mednarodni koaliciji.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
