O delovanju vladajoče koalicije, interpelacijah, protivladnih protestih in Slovenski vojski smo se pogovarjali s podpredsednikom vlade Republike Slovenije, ministrom za obrambo in predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom.
DEMOKRACIJA: Gospod Tonin, v teh dneh se spominjamo osamosvojitve Slovenije in vojne za Slovenijo leta 1991. Sam sem diplomiral z nalogo Koalicija Demos in njena vloga, vi ste magistrirali prav tako s tega področja z analizo Prve vlade Republike Slovenije: uspehi in neuspehi oziroma Demosove osamosvojitvene vlade. V uvodu vaše naloge ste zapisali, navajam: »Sloveniji ni bilo nič podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami, pri mednarodnem priznanju smo se spopadali z nenaklonjenostjo svetovnih velesil …«
TONIN: Res je. Plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev, ki odraža naša tisočletna hrepenenja po lastni državi, smo morali ubraniti tudi s krvjo. Jugoslovanska zvezna vlada in Jugoslovanska armada sta namreč na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Pričakovali so lahko in hitro zmago, a doživeli grenak poraz. Žal je tudi mednarodna skupnost sprva na osamosvojitev Slovenije gledala s skepso pa tudi z odkritim neodobravanjem. Z vojaško zmago in umikom Jugoslovanske armade z ozemlja Republike Slovenije je mednarodna skupnost spoznala, da je naša mlada suverena država dejstvo. Slednje je bilo doseženo leta 1992, ko je led najprej prebil Vatikan, Republiko Slovenijo je nato priznala še večina držav takratne Evropske skupnosti, s čimer je bila na simbolni ravni odprta pot njeni vključitvi v mednarodno skupnost. To je 22. maja 1992 potrdil tudi sprejem Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Danes ima država Slovenija vzpostavljene diplomatske stike z več kot 180 državami in je članica vseh najpomembnejših mednarodnih organizacij, med njimi Evropske unije in zveze Nato.
DEMOKRACIJA: Po vaše je bila naša edina sreča ta, »da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni in da smo imeli na vodilnih položajih ljudi, ki so politiki šele postajali in so si upali več kot prekaljeni politični mački«. Se pravi, da smo imeli prave ljudi na pravih mestih?
TONIN: Vsekakor. Demosovi voditelji niso preračunavali, kaj se jim splača, niso delovali maščevalno, ampak povezovalno. Imeli so jasen cilj, okrog njega so poenotili narod in ga tudi dosegli. Lahko pa bi se tok zgodovine malo spremenil in bi Demosovi voditelji najbrž stali pred strelskimi vodi. Danes lahko le občudujemo njihov pogum in vztrajnost.
DEMOKRACIJA: No, po drugi strani pa je je bilo skoraj tri desetletja kasneje za Slovenijo nedvomno dobro, da je konec letošnjega januarja predčasno odstopil takratni predsednik vlade Marjan Šarec, ki je sicer znal igrati vlogo predsednika vlade, a ni imel ne vsebine ne sposobnosti, da bi vlado kompetentno vodil. Nedvomno je tudi zato pred odstopom doživel upor ministrov iz kvote LMŠ. V prvi vrsti ministra za finance Andreja Bertonclja …
TONIN: Nikakor si ne znam predstavljati, da Slovenija v preteklih kritičnih mesecih ne bi imela operativne vlade. Tretja Janševa vlada je delovala v izrednih razmerah, ki jim ni para v sodobni slovenski zgodovini. Nova Slovenija se je izkazala kot verodostojna koalicijska partnerica in naši ministri kot operativno sposobni. Dokazali smo, da znamo delati in program tudi uresničiti. Minister Janez Cigler Kralj je nedvomno največje pozitivno presenečenje te vlade, saj je prevzel enega najtežjih resorjev. Z ukrepom čakanja na delo smo rešili 265.000 delovnih mest, ohranili smo številna podjetja. Po zgledu sosednje Avstrije smo predlagali nosilno rešitev tretjega protikoronskega svežnja – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Mnogo podjetij se bo v prihodnjih mesecih soočilo z zmanjšano proizvodnjo in soočeni bi bili z množičnimi odpuščanji. Jerneju Vrtovcu je v kritičnih trenutkih uspelo doseči znižanje cene električne energije za gospodinjstva in podjetja. Ko so bile avtoceste prazne, je zagnal obsežna posodobitvena dela, ki bi v normalnih razmerah povzročila velike prometne zastoje. Vlada bo več kot 400 investicij, ki so stale zaradi administrativnih ovir, premaknila z mrtve točke z interventnimi rešitvami.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
