Fundacija Friedricha Eberta je pred dnevi objavila analizo pod naslovom »Demokracija in izredno stanje«, ki razčlenjuje politične razmere v Sloveniji, Hrvaški in državah zahodnega Balkana v času koronakrize.
Fundacija je sicer formalno neodvisna ustanova, ki »spodbuja demokracijo, politično izobraževanje in študente izjemnih intelektualnih sposobnosti in osebnosti«. Dejansko pa je že od nastanka leta 1925 tesno povezana z nemško levičarsko stranko SDP, zatorej je njeno spodbujanje demokracije močno nagnjeno v levi politični spekter. Temu primerna je tudi zgoraj omenjena politična analizo, v kateri je slovenski del analize prispeval dr. Igor Lukšič.
Lukšič je sicer priznal, da gre pod Janševo vlado Sloveniji dobro na področju zdravstva in socialne politike in da je Slovenija kot prva med evropskimi državami razglasila konec pandemije. Potem pa sledi tri strani pritoževanja nad »slabimi demokratičnimi standardi vladne koalicije« in obtoževanje vlade, da je izkoristila pandemijo za »uvajanje avtoritarnih ukrepov in utrjevanje oblasti«. Kot primere denimo omenja vladne zamenjave v svetu RTV in šefa statisti
nega urada (in pozabi omeniti, da gre za ljudi, ki so bili tudi sami politično nastavljeni), omenja, da je vladna koalicija zavrnila pritožbe opozicije glede »Logarjevega pisma« EU komisiji (kot da bi morala vladna koalicija podpirati opozicijo proti lastni vladi) ter vladno »vojno z mediji« (in pozabi omeniti, da so mediji podpirali proteste proti vladi, še preden je bila le ta sploh konstituirana). In omenja, da ima premier Janša redne nastope na »strankarski Nova24TV« (ni jasno. kaj ima to zveze s »slabimi demokratičnimi standardi«).
Si pa dr. Lukšič na drugi strani privošči malce zavajanja, zlasti pri omenjanju kolesarskih protestov. Tako pravi, da potekajo širom Slovenije (nekaj tisoč kolesarjev v Ljubljani in nekaj sto v Mariboru pač ni »protest širom Slovenije«), omenja »več kot deset tisoč« protestnikov (največ kar so jih policisti našteli je bilo 5500 v enem primeru, običajne ocene so od 4000 do 5000 protestnikov) in omenja, da se je sredi maja 57 odstotkov anketiranih strinjalo z zahtevami protestnikov, le 27 odstotkov pa jih je nasprotovalo (ne omeni pa po kateri anketi je bilo to ugotovljeno ali kje je bila objavljena).
Kot rečeno, analiza dr. Lukšiča je krepko nagnjena v levo, kar pa glede na naročnika analize seveda ni nobeno presenečenje.
