8.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 12 aprila, 2021

Leto dni nove vlade: trdo delo obrodilo sadove

Piše: Vida Kocjan

Vlada pod vodstvom Janeza Janše je prisegla pred letom dni, natančneje 13. marca 2020, in takoj začela z delom. To, kar se je dogajalo v zadnjem letu, pa se ne da primerjati s katerim koli letom ali delom prejšnjih vlad v zgodovini naše države.

Spopad z epidemijo novega koronavirusa je v tem letu vladi pobral 80 ali celo več odstotkov energije in tudi časa. Na to je ob obletnici spomnil tudi predsednik vlade Janez Janša in med drugim dejal: »Glede na to, koliko smo se ukvarjali s posledicami in z omilitvijo posledic ter zajezitvijo širjenja epidemije, in ko ta čas izmerimo, vidimo, da je marsikaj, kar bi se lahko naredilo glede na cilje v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno oziroma je v tem trenutku pred nami.«

Osem protikoronskih zakonskih svežnjev

Pri tem je dodal, da je prizadevanja vlade v spopadu z epidemijo in omilitvijo posledic epidemije mogoče kvantitativno izmeriti. »Če primerjamo vse ukrepe, ki so zbrani v osmih protikoronskih svežnjih (t. i. PKP 1 do 8), s tem, kar so v tem času sprejemale druge države v Evropski uniji, lahko vidimo, da smo tako rekoč edini, ki smo obravnavali vse kategorije, da nismo izpustili niti tistih, ki so jih izpustili vsi drugi, in da smo v pozitivnem smislu močno presegli napovedi z začetku epidemije pred slabim letom,« je dejal predsednik vlade.

Trdo delo se je odrazilo tudi v bistveno nižjem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v povprečju EU. Sloveniji so pred letom dni, v začetku epidemije, napovedovali 7-odstotni padec BDP, 120 tisoč brezposelnih ob koncu leta 2020 in veliko večji primanjkljaj v državnem proračunu.

Napovedi se niso uresničile, padec BDP je bil za več kot 20 odstotkov manjši od napovedi (-5,5 odstotka), ob koncu leta je bilo 90 tisoč brezposelnih, kar je za četrtino manj od napovedanih 120 tisoč. Vlada je s sprejetimi ukrepi ohranila več kot 200 tisoč zaposlenih, na kar je prejšnji teden opozoril tudi Zavod RS za zaposlovanje. Ohranjenih je bilo tako več deset tisoč delovnih mest, ki bi trajno izginila iz ponudbe slovenskega gospodarstva. Vse to so podatki, ki jih je vedno znova vredno ponavljati in nanje ne smemo pozabiti.

Uresničevali tudi druge ključne naloge

Čeprav je bila vlada 80 odstotkov časa zaposlena z epidemijo, pa je v tem času skušala uresničevati tudi ključne naloge in cilje iz koalicijske pogodbe, tudi sistemske, ki so desetletja ali več ostale nedotaknjene.

Tako je v sklepni fazi sprejemanja v državnem zboru zakon o demografskem skladu, ki prinaša stabilnost v slovenski pokojninski sistem, pregledno upravljanje državnega premoženja in posledično razgradnjo mrež, ki negativno vplivajo na procese v slovenskem gospodarstvu in družbi.

Vlada je v letu dni sanirala bistvene probleme v mnogih slovenskih zdravstvenih ustanovah, ki so v enem letu podeseterile zmogljivosti za obravnavanje bolnikov s COVID-19. Delež tistih, ki so žal zaradi te bolezni umrli, pa je od teh, ki so zboleli, manjši kot na primer v Nemčiji. Slovensko zdravstvo je v tem času pozdravilo večji del okuženih s COVID-19 kot nemško zdravstvo. V slovenskem zdravstvu so s skrajnimi napori zagotavljali zmogljivosti, tako da Sloveniji tudi v najtežjih časih ni bilo treba voziti bolnikov v druge države, kot se je to primerilo Nizozemski, ki ima enega najboljših zdravstvenih sistemov. Predsednik vlade Janez Janša je ob tem prejšnji teden dejal, da Slovenija nima boljših aparatur, zmogljivosti in plač kot Nemčija in da smo je ta cilj dosegli na etični pogon z dodatnim žrtvovanjem desettisočev v slovenskem zdravstvenem sistemu. »Njim velja izreči zahvalo ob tej obletnici,« je dejal premier Janša.

Vlada z ukrepanjem ublažila padec BDP

Na to, da je bilo delo vlade v zadnjem letu zelo zahtevno, opozarjajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in dodajajo, da so to leto zaznamovali ključni podporni mehanizmi na trgu dela. Gre za podporne svežnje PKP 1 do 8, ki so poleg pomoči prebivalstvu »skušali reševati tudi škodo, ki jo je epidemija povzročila gospodarstvu. V GZS navajajo, da je ukrepanje države ublažilo padec BDP v višini 3 odstotkov BDP. Povedano drugače, če ukrepov vlade ne bi bilo, bi bil padec BDP v Sloveniji precej nad povprečjem držav EU in bi namesto 5,5 znašal 8,5 odstotka.

Ohranjenih 99 odstotkov delovnih mest

Pri tem kot ključne ukrepe v GZS izpostavljajo podporne mehanizme na trgu dela. Navajajo, da so se ti izkazali kot pretežno dobri, zaradi njih je v gospodarstvu ohranjenih 99 odstotkov delovnih mest. Te ukrepe so kot ključne ocenila tudi podjetja v februarski anketi GZS. Industrija je hitro okrevala, v celotnem letu 2020 je bila šibkejša za okoli 6 odstotkov. Kot pozitivno v GZS ocenjujejo, da vlada jeseni ni ponovila spomladanskega scenarija in je zajezitvene ukrepe implementirala bolj usmerjeno. Prav tako je vladni semafor zagotavljal vsaj določeno mero predvidljivosti.

Ukrepi so tudi dobro zavarovali finančno stanje v gospodinjstvih, saj naj bi se bil razpoložljivi dohodek gospodinjstev v 2020 celo povečal za 1 odstotek. Ob tem, da je potrošnja gospodinjstev upadla za desetino, to pomeni, da so nastali relativno visoki prihranki, ki bodo pospešili vnovično rast potrošnje, na katero v GZS računajo ob naslednjih obsežnejših sprostitvah ukrepov.

Podporni mehanizmi gospodarstvu so imeli tudi svojo ceno, in sicer tako v obliki nižjih javnofinančnih prihodkov kot predvsem višjih javnofinančnih izdatkov. Javni dolg se je povečal nad 80 odstotkov BDP. Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v letu 2020 znašal 3,5 milijarde evrov in je bil manjši od projekcij v rebalansu (4,2 milijarde evrov). Ob vsem tem pa tudi v GZS kot pozitivno ocenjujejo, da so se stroški zadolževanja kljub temu znižali, saj so bile tržne obrestne mere najugodnejše v zadnjih nekaj letih. Razlog za to je v intervenciji Evropske centralne banke in zelo ugodnih bonitetnih ocenah Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, ki kažejo, da je Slovenija za investitorje zaupanja vredna država. Izdatki za obresti so bili tako nižji za 1 odstotek.

Odločeni uresničiti ključne točke iz koalicijske pogodbe

V letošnjem letu je po besedah predsednika vlade Janeza Janše poleg spopada z epidemijo, ki ostaja ena ključnih nalog vlade in koalicije – ne vemo, koliko časa bo to še ena ključnih nalog –, pred koalicijo zaključno leto, v katerem so trdno odločeni uresničiti ključne točke iz koalicijske pogodbe.

Na prvem mestu je debirokratizacija. Vlada je tako že obravnavala osnutek zakona iz svežnja debirokratizacije, ki ga je pripravil strateški svet pod vodstvom Ivana Simiča. Pričakujejo, da bo prvi sveženj šel skozi vladni postopek že v tem tednu, sprejet in uveljavljen pa bo do poletja. »Že prvi sveženj prinaša številne rešitve, ki bodo Slovencem in Slovenkam prihranile na desetine milijonov evrov, na milijone ur delovnega in prostega časa glede na številne ovire, ki so nepotrebne in pri katerih se ta čas izgublja,« je pojasnil predsednik vlade in naslednji sveženj napovedal v prihodnjih dveh mesecih, vse faze pa do konca leta.

Drugi strateški cilj je decentralizacija. S tega vidika je bila že do zdaj sprejeta vrsta ukrepov in zakonov. Decentralizacija je tudi pomemben del načrta za okrevanje in odpornost. Eden od ciljev, ki je bil dolgo časa v vseh koalicijskih pogodbah, je tudi ureditev dolgotrajne oskrbe. Dejstvo je, da v zadnjih 10 do 15 letih Slovenija v dolgotrajno oskrbo starejših ni vlagala, za nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi pa je bilo namenjenega več denarja kot za graditev domov za starejše. Tudi na to je opozoril Janša in dodal, da je »tu velik primanjkljaj, ki je v veliki meri vplival tudi na žrtve v spopadu z epidemijo«. Domovi za starejše so pogosto videti kot slabe vojašnice, zato v njih ni mogoče urediti rdečih con in zagotavljati varnosti ter varovanja pred okužbo. Dolgotrajna oskrba je sicer strateški zalogaj in zakon, ki bo predpostavljal tudi zagotavljanje ustreznih finančnih virov za uresničevanje, bo na poslanskih klopeh do septembra.

Epidemija je dodatno razgalila tudi vse težave v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ena od njih je pomanjkanje zaposlenih, eden od vzrokov za to pa je bil delni kaos v sistemu, ki pa ga je zdajšnja vlada v spopadu z epidemijo v veliki meri odpravila. Drugi razlog je neustrezen plačni sistem. Tako se je že začela sklepna faza priprav na prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, na podlagi katerega bo mogoče dolgoročno zagotoviti dovolj zaposlenih in izvesti tudi reorganizacijo, kjer je ta potrebna.

Zadnje novice

Sorodne vsebine