Leto 2018 se počasi izteka. Zapomnili si ga bomo predvsem po dveh stvareh: po parlamentarnih volitvah, ki žal niso prinesle velikega preloma, in po vse hujših napadih na svobodo govora, kjer njeni sovražniki s sintagmo »sovražni govor« iščejo izgovor za represijo proti drugače mislečim.
Letošnje leto je minilo v znamenju tridesete obletnice slovenske pomladi, še zlasti procesa proti četverici in ustanovitve SLS. Zato je marsikdo (precej naivno) pričakoval, da bo trideseta obletnica velikega preobrata, ki je slovensko pomlad ponesel na ulice in trge, tudi letos prinesla preobrat na volitvah. Čeprav je SDS med strankami dosegla prvo mesto (kar je glede na medijsko orkestrirano kampanjo proti njej več kot zavidljiv dosežek!), je bil razplet pri sestavi vladne koalicije drugačen – v državni zbor se je skupaj prebilo kar devet strank, za sestavo vlade pa bi bile potrebne, če bi mandat pripadel SDS, potrebne vsaj štiri. Vendar so se druge stranke, razen v NSi in SNS, odločile, da koalicija s SDS ne pride v poštev. Mandat za sestavo vlade je tako pripadel Marjanu Šarcu, kontinuiteta s prejšnjo, Cerarjevo, vlado se tako nadaljuje.
Nova blokovska delitev?
Slovenija je v novo leto 2018 vstopila z velikimi pričakovanji, a tudi z razočaranji, predvsem pa – s starim novim predsednikom republike. Borut Pahor je dobil še en predsedniški mandat, vendar si ga je priboril šele v drugem krogu, ko je bil njegov izzivalec nihče drug kot Marjan Šarec, tedaj še kamniški župan. Že tedaj je bilo jasno, da je bilo medijsko »spinanje« Šarca namenjeno ohranitvi oblasti v rokah mafijske mreže, ki jo navzven predstavlja Forum 21, in sicer prek parlamentarnih volitev. Šarec je s »kapitalom« sicer poraženega kandidata za predsednika republike nato svojo dotedanjo lokalno listo po zgledu svojega »mentorja« Zorana Jankovića (navsezadnje je bil Šarec nekaj časa predsednik kamniške Pozitivne Slovenije!) razširil na celotno državo. Na roke mu je šla pri tem tudi razdrobljenost pomladne strani – pomladne stranke se na zadnjih predsedniških volitvah niso odločile za skupnega kandidata. Tedanja predsednica NSi Ljudmila Novak se je za predsedniško kandidaturo dokončno odločila že sredi poletja 2017, Romana Tomc (SDS) pa nekoliko kasneje, pri čemer je bila deležna precejšnje protiofenzive navijačev Andreja Šiška, ki skuša čim več glasov za Zedinjeno Slovenijo dobiti v volilnem bazenu SDS. Priznati je treba, da je že s predsedniškimi volitvami jeseni 2017 nomenklatura sijajno speljala projekt ohranjanja oblasti, saj se je pokazalo, da ji predsednik republike Borut Pahor kljub občasni samovolji ni posebno nevaren ne glede na to, da mu je Milan Kučan pred volitvami javno bral levite. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je nomenklatura tako izpeljala plan B – razplet z relativno zmago SDS, vendar brez njene vloge v prihodnji vladi. Večina strank se je namreč združila v »antijanševski blok«, čeprav so akterji nomenklature še pred časom zagovarjali razbijanje blokovske delitve, ki se v Sloveniji še vedno prikazuje kot levo-desna, ob tem pa se vedno znova pojavlja kakšen »nov obraz«, ki na prvi pogled presega to delitev, a se vedno izkaže, da je dejansko le nov marketinški produkt istih mafijskih botrov, ki iz ozadja vodijo t. i. tranzicijsko levico.
In vse bo tako, kot je bilo …
Kakorkoli že, z zamenjavo na krmilu je postalo jasno, da sprememb v Sloveniji ne bo – vsaj ne na bolje. Že način, kako je sedanja koalicija prišla na oblast, je precej nenavaden. Sprva je namreč kazalo, da bo »levi peterček«, kjer sta se dosedanjim koalicijskim SMC, SD in DeSUS pridružili še »vodilni« Lista Marjana Šarca in njen privesek Stranka Alenke Bratušek, ostal na suhem, saj si je sprva prizadeval spraviti v koalicijo tudi NSi v upanju, da bo v njej upor proti Janši dovolj močna sila, da se bo stranka odločila za sodelovanje v koaliciji. Vendar je bila odločitev drugačna, prav tako je svoje načelno mnenje, da ne vstopi v koalicijo, izrazila Levica. Vendar je slednja vseeno postala nekakšna rezervna podpornica koalicije, le da je v zameno za to terjala od Šarca številne koncesije, ki so rezultirale v javnih napadih na uspešne podjetnike, ti pa so v primeru dviga davkov napovedali selitev iz Slovenije. A to je bil šele uvod v vsesplošno gonjo proti vsemu, kar ni po volji tako klasičnim kot kulturnim marksistom, ki so že vse leto nažigali svojo priljubljeno mantro o »sovražnem govoru« samo zato, ker smo v Demokraciji kritično pisali o migracijah ter o globalizmu in (lažnem) multikulturalizmu. Postalo je namreč jasno, da se pristop do uvažanja ilegalnih migrantov v Slovenijo tudi s prihodom nove vlade ne bo bistveno spremenil – prav nasprotno.
Prešernove nagrade za performanse
Že v uvodu leta 2018 je bilo precej vroče zaradi podelitve Prešernovih nagrad, ki so pokazale povsem sprevrženo sliko – namesto da bi nagradili vrhunske dosežke klasične kulture, se je upravni odbor Prešernovega sklada odločil nagraditi nekakšne performanse iz »zakladnice« t. i. alterkulture, kar je bila še ena simbolna zmaga kulturnega marksizma. A bolj problematično je to, da so zagovorniki te odločitve, vključno s tedanjim ministrom za kulturo Antonom Peršakom, začeli celo žugati kritikom in jim očitati izključevalnost ter lov na čarovnice. A to je bilo samo prvo resno opozorilo, da se svobodi govora obeta konec, če ne bo prišlo do odpora na drugi strani. Tisti, ki so se sklicevali na umetniško svobodo in kritike podelitve letošnjih Prešernovih nagrad obtoževali tako rekoč satanizma, so ob tem pozabili, da svoboda umetniškega izražanja še ne pomeni, da moramo vsi brezpogojno sprejemati, da se takšna kultura nagrajuje na najvišji ravni in iz proračunskih sredstev.
Kako smo dregnili v kačje gnezdo
Kako trhla je v resnici svoboda izražanja, se je pokazalo tudi v primeru tednika, ki ga berete. Zaradi naslovnice, na kateri roke temnopoltih migrantov grabijo po mlajši ženski, smo bili deležni ostrih obsodb, prišlo je celo do poskusov kazenskega pregona. Naslednja »sporna« poteza je bil knjižni izid Manifesta za domovino, osrednjega programa gibanja Generacija identitete, katerega simbol (lambda) je na Facebooku postal sporen za cenzorje na Facebooku, zaradi česar so nam onemogočili oglaševanje. Nato je prišlo še do razpisa za domoljubno pravljico, kar je spet sprožilo bruhanje žvepla, tudi s strani nekdaj uglednih organizacij, kot je denimo Društvo slovenskih pisateljev (ki pa je na žalost le še bleda senca društva iz časa, ko ga je vodil Rudi Šeligo in je odigralo pomembno vlogo v slovenski pomladi). Spletna stran Demokracije je postala sporna tudi zaradi naših opozoril na »rjuharice« v termah Vivat v Moravskih Toplicah, kar bi moralo biti sporno že iz higienskih razlogov, a očitno ima (arabski) kapital svojo logiko, to pa vpliva na vse večjo prisotnost t. i. hrane halal v naših trgovinah, seveda s pripombo, da hrana, ki ima certifikat »halal«, verjetno ni vsa pridelana na ta način, ampak gre za preprosto prilagajanje »novim gostom«. V Demokraciji smo namreč ves čas opozarjali na številne primere posledic peklenskega načrta migracij, s katerimi bi Evropa v prihodnjih letih dobila tudi do 60 milijonov novih prebivalcev, uvoženih iz pretežno muslimanskih držav, kar nakazuje nedavno podpisana marakeška deklaracija oz. sporazum o migracijah, ki predvideva tudi sankcioniranje vseh kritikov migracij. To v praksi pomeni, da bi tudi policijski sindikat zaradi kritik naselitve migrantov v turističnem naselju na Debelem rtiču lahko sedel na zatožno klop.
Napad na svobodo govora
A to seveda še ni vse – že sredi poletja smo bili priče poskusom cenzure tudi drugje. Zveza združenj borcev za vrednote NOB, ki jo vodi razvpiti Tit Turnšek, se je namreč ne samo pritožila na intervju, ki ga je Jože Možina pripravil z Jožetom Dežmanom na nacionalni televiziji, ampak zahtevala nič manj kot ukinitev oddaj, ki jih pripravlja Možina. Ob tem je Turnšek poslal celo več protestnih pisem generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu, usoda Pričevalcev pa za zdaj ostaja nejasna, saj proti njej rovarijo tudi nekateri člani programskega sveta, denimo upokojeni novinar Jože Poglajen. Po drugi strani pa je skupina iz t. i. abortivnega lobija sprožila kazenski pregon proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference, moralnemu teologu, predavatelju in frančiškanskemu redovniku Tadeju Strehovcu. Za zdaj ni jasno, kako se bo primer končal, v sodni praksi, kot jo imamo v Sloveniji, se namreč nikoli ne ve – spomnimo se samo nedavne obsodbe Janeza Janše v primeru »prostitutk«, saj se je sojenje v Celju maratonsko končalo v enem dnevu, sodišče pa je dalo prav Mojci Pašek Šetinc in Evgeniji Carl. Mediji so udarili tudi po murskosoboškem škofu Petru Štumpfu, za katerega je znano, da gre že dolgo na živce stari nomenklaturi (precej bolj kot denimo sedanji predsednik SŠK ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki se je poleti dosedanjemu premierju Miru Cerarju zahvalil za menda zelo dobre odnose med Cerkvijo in državo, ob tem pa pozabil na neuresničeno odločbo ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol, na kar je zelo glasno opozoril tudi nekdanji nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz). Škofu Štumpfu so sicer očitali, da je zelo slab pastir svoje krajevne Cerkve, ker naj bi skušal iz župnije odstraniti duhovnika, ki naj bi preveč vedel o domnevni škofovi korupciji. No, na koncu se je vse skupaj umirilo, a za koliko časa?
Leto 2019 bo leto boja!
Zagotovo pa je krona letošnjega leta podpis zloglasne deklaracije o migracijah, kar je v parlamentu glasno zagovarjal sedanji zunanji minister in prejšnji premier Miro Cerar. A še preden je bila deklaracija sploh podpisana, so jo člani vladajoče elite že začeli uresničevati, tako da so začeli javno pritiskati na velika podjetja, naj ne oglašujejo v medijih, ki menda širijo sovražni govor – med njimi je kajpak tudi tednik Demokracija. Najprej je s to kampanjo začel razvpiti nekdanji programski svetnik RTVS Domen Savič, za njim pa še nekateri drugi in tudi premier Marjan Šarec. A Saviču je prav v izteku leta 2018 uspelo še nekaj: doseči odstranitev oglasa zavoda Živim z ljubljanskih mestnih avtobusov. Očitno ga bo to v njegovem medijskem in oglaševalskem džihadu še podžgalo. Iz vsega tega lahko sklepamo, da nas v letu 2019 čaka še zelo trd boj, saj bo treba ustavno zagotovljeno svobodo govora braniti do zadnje kaplje krvi.
Najbolj znani šarcizmi
Premier Marjan Šarec, ki je svoj položaj prevzel pozno poleti, je že pred volitvami postal znan po številnih izjavah, ki so zabavale občinstvo, in so jih mnogi poimenovali »šarcizmi«. To pa je tudi dokaz, da ne sodi ravno med tiste, ki bi imeli »dolgo lajtungo«. Ampak brez heca, ta človek sedaj vodi vlado, najmočnejši politični inštrument v državi torej.
»Največji problem je, da ministrstva ne sodelujejo med sabo. Rešitev je, da ministrstva sodelujejo med sabo.«
(Izjava Marjana Šarca na predvolilnem soočenju glede rešitev, da bi ministrstva delovala bolj koordinirano.)
»Tudi strela lahko danes udari v državni zbor, vse je mogoče na tem svetu.«
(Marjan Šarec komentira možnost, da se Matej Tonin ne bi umaknil s funkcije predsednika državnega zbora ob sestavi nove vladne koalicije.)
»Če se bo to zgodilo, potem bo, če pa se do petka ne bo zgodilo, se pač ne bo.«
(Fatalistično razpoložen Šarec letos poleti med pogajanji s strankami o sestavi koalicije, pri čemer je namignil, da se mu nič ne mudi.)
»Če sedeš v avto, moraš vedeti, da lahko tudi ne boš prišel domov, ampak v bolnico.«
(Šarec odgovarja na vprašanje, ali je razočaran nad odločitvijo sveta Levice, da ne gre v vladno koalicijo. Je pa zato Levica sklenila poseben sporazum s koalicijo.)
»Vem, da ste zaskrbljeni zaradi te vlade. Saj moja žena je tudi zaskrbljena!«
(Takole se je sedanji predsednik vlade avgusta letos norčeval iz Suzane Perman v oddaji 24ur na Pop TV.)
»Potem pa se je pač zgodilo, kot se je. Torej razmišljati ali ne razmišljati je nekaj povsem drugega kot obljubiti ali ne obljubiti.«
(Šarec se je po napornih koalicijskih pogajanjih oddahnil, pojasnil pa je, da nikomur ni nič obljubljal.)
Dogodki leta 2018
Dvojne volitve 2018
V letu 2018 smo prebivalci Slovenije na volišča odšli dvakrat – najprej 3. junija na parlamentarne, 18. novembra pa na lokalne volitve. Zmaga SDS žal ni prinesla pomladne vlade, saj so se stranke tranzicijske levice dogovorile med seboj in za mandatarja predlagale Marjana Šarca. Slednji je bil nato izvoljen za predsednika vlade.
Posojilna afera
Že februarja 2018 so režimski mediji v javnost spravili informacijo o domnevno spornem posojilu, ki naj bi ga bila SDS najela od Dijane Đuđić iz Republike srbske. Izkazalo se je, da posojilo samo po sebi ni bilo sporno, kljub temu pa se mu je SDS odpovedala. Ob tem so ji mnogi njeni volivci namenili donacije.
Slovo Ljudmile Novak
Spomladi se je s funkcije predsednice NSi umaknila Ljudmila Novak, ki je jeseni 2017 neuspešno kandidirala za predsednico države. Nasledil jo je Matej Tonin, ki je bil nato na kongresu potrjen za predsednika stranke, krajši čas je tudi vodil državni zbor. Očitno je menjava na vrhu dobro vplivala na odnose med pomladnimi strankami.
Vrnitev Marjana Podobnika
Po neuspehu na volitvah, ko je SLS znova ostala pred vrati parlamenta, se je s funkcije predsednika umaknil Marko Zidanšek, konec septembra pa je vodenje stranke po dolgem času spet prevzel Marjan Podobnik, ki je bil pred tem celo izključen iz stranke. Sedaj napoveduje, da SLS ne bo šla več v koalicijo s strankami tranzicijske levice.
Cerarjev odstop za prazen nič
Praktično tik pred iztekom mandata prejšnje vlade je premier Miro Cerar sredi marca v poznih večernih urah sporočil svoj odstop. Kaplja čez rob je bila zanj odločitev vrhovnega sodišča o drugem tiru. Kljub temu pa je njegova vlada v okviru »tekočih poslov« zlorabljala oblast, Cerar pa je v novi vladi postal zunanji minister.
Dvojni drugi tir
Po prvem, a razveljavljenem glasovanju na referendumu o drugem tiru 24. septembra 2017 je bil vnovični referendum razpisan za 13. maj 2018, a tudi takrat ni bilo zbranih dovolj glasov, da bi referendum uspel. Prvi referendum je vrhovno sodišče razveljavilo zaradi zlorabe proračunskih sredstev v prid vlade.
Dr. Milko Novič na prostosti
Pred štirimi leti je bil umorjen direktor Kemijskega inštituta dr. Janko Jamnik, pravega morilca pa še vedno niso posadili na zatožno klop, pač pa so kot kolateralno žrtev obsodili dr. Milka Noviča. Septembra letos so ga po treh letih in pol bivanja v priporu in v kaznilnici na Dobu izpustili, saj je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo.
Zaščiten kot kočevski medved
Najbolj razvpiti ilegalni migrant leta 2018 je postal brivec iz Sirije Ahmad Šami, ki bi moral biti, če bi bila Slovenija res pravna država, deportiran iz države. Vendar ga je zaščitila politika – poskus deportacije je spodletel tudi januarja letos. Šamija je v bran vzelo Upravno sodišče RS in tako ostaja v Sloveniji – zaščiten kot kočevski medved.
Moral je odstopiti
Vlada Marjana Šarca je že v prvih mesecih doživela prvo ministrsko zamenjavo – odstopiti je moral Marko Bandelli, nekdanji komenski župan, znan po svoji aroganci. Med drugim je grozil Eriku Modicu, kandidatu za župana Komna. K odstopu ga je pozval Šarec, Bandelli pa se je pritoževal, da njegovi otroci doma jočejo.
Izjave, ki so zaznamovale leto 2018
»Kljub številnim turbulencam, ki so se v Evropi pojavile glede marakeškega globalnega dogovora o migracijah, sem zdaj pomirjen.«
(Zunanji minister Miro Cerar si je oddahnil po podpisu škodljive globalne deklaracije o migracijah 10. decembra 2018.)
»Sovražni govor, ki je v porastu tudi v Sloveniji, ogroža mir.«
(Zadnji partijski šef Milan Kučan je oktobra na Ilovi gori na Dolenjskem napovedal džihad proti drugače mislečim.)
»Kaj je zame zdej užitek, da rečem nekemu fašistu, nekemu nacistu, jebo te pas mater.«
(Razvpita kulturnica Svetlana Makarovič si je na levičarski prireditvi v Izoli v začetku decembra dala duška z balkanskim preklinjanjem.)
»To spada v ta svet izrojenih. Tega se ne da ustaviti, to je dekadenca.«
(Pesnik Tone Kuntner je komentiral podelitev Prešernove nagrade leta 2018 izvajalcem performansov, kot je denimo razrezana zastava ali dojenje psa.)
»Razmislite pa tudi, ali so oddaje Možine, ki potvarjajo našo preteklost in posledično sejejo med nami razdor in sovraštvo, primerne ali pa bi jih bilo najbolje ukiniti.«
(Predsednik borčevske zveze Tit Turnšek je v pismu generalnemu direktorju RTVS Igorju Kaduncu zahteval nič manj kot ukinitev oddaje Pričevalci.)
»Vsakršne povezave med iskalci azila in teroristi so nedopustne in lahko nas je sram, če takšno besedilo sprejmemo.«
(Evropska socialistična poslanka Tanja Fajon je 12. decembra letos v evropskem parlamentu v Strasbourgu ovirala sprejetje zakonodaje za lažji boj proti terorizmu. Nekaj ur kasneje je islamski terorist v tem mestu ubil pet ljudi.)
»Gospod Grims, gospod princ teme in vsi ostali, res je, ni osnove, ker sploh ne vem, o čem odločamo tukaj.«
(Razvpiti poslanec SMC Jani Möderndorfer je novembra letos na razpravi o marakeški deklaraciji spet dobil pet minut slave.)
»Ma u pi*** ma***«
(Predsedujoči v DZ, poslanec DeSUS Branko Simonovič, je ob stalnem najedanju poslanca Möderndorferja skoraj dobil živčni zlom in mu je »ušlo«.)
»Bog živi Slovenijo.«
(Predsednik NSi Matej Tonin je v času, ko je bil predsednik državnega zbora, s svojo omembo Boga vrgel iz tira poslanca Levice Franca Trčka.)
»Povabili bomo vse. Pripravljeni smo se resno pogovarjati na podlagi programa.«
(Na volilno nedeljo 3. junija 2018 je predsednik SDS Janez Janša glede na izid, po katerem je SDS dosegla prvo mesto, napovedal odprto sodelovanje z vsemi, ki bodo to želeli. Tranzicijska levica se je odločila drugače.)
