Lažne obljube Zorana Jankovića: “Cene stanovanj bodo padle”

Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)

“Cene stanovanj bodo padle,” to je mantra ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki smo jo slišali že več kot desetletje nazaj, enako leta 2021 in 2022, ko je Jankovič ponovno napovedal, da se bodo cene stanovanj znižale in to “zelo kmalu”. In čemu smo priča danes? Nižjim cenam stanovanj zagotovo ne, nasprotno, cene letijo v nebo.

“Cene stanovanj bodo padle,” je bila vnovična obljuba ljubljanskega župana Zorana Jankovića v enem od intervjujev za Svet24 leta 2021. Pri enaki napovedi je vztrajal leta 2022 in danes, v letu 2023 še vedno vztraja, da bodo “cene stanovanj zagotovo padle”. Ponavljajoče se napovedi pa so očitno le prazne obljube, kajti dejstvo je, da cene stanovanj kvečjemu vrtoglavo rastejo, o njihovem padcu pa ni ne duha ne sluha.

Na eni od rednih novinarskih konferenc je ljubljanski župan Zoran Janković med drugim komentiral pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Glede na to, da nižanje cen stanovanj enači z masovno ponudbo stanovanj na trgu, je po njegovem razmišljanju moč zaključiti, da usodo cen prepušča strani Levica in njenim obljubam o gradnji več tisoč stanovanj, čeprav jim niti on sam ne zaupa. Zagotovil je, da bo cena stanovanj gotovo padla, ker so tudi obrestne mere zrasle. Še nekaj mesecev nazaj je zatrjeval, da bodo v Ljubljani kmalu na voljo stanovanja za ceno 2500 evrov na kvadratni meter.

Tudi v tem letu se glede na številke nadaljuje rast cen stanovanj v Ljubljani. Čeprav je Jankovič prepričano zatrjeval, da bo kvadratni meter stanovanja v Ljubljani znašal 2.500 evrov, podatki kažejo, da so se v zadnjih mesecih posli s stanovanji sklepali po okoli 3.000 evrov za kvadratni meter, povprečna cena kvadratnega metra pa je zrasla že skoraj na 3.500 evrov.

Gubanje cen stanovanj na kvadratni meter v Ljubljani.

Cene nepremičnin so lani v prvi polovici leta dosegle novo rekordno raven. Skupno so zrasle za 19 odstotkov, čeprav se je rast v drugi polovici leta umirila. Je pa res, da je bilo na nepremičninskem trgu sklenjenih tudi precej manj poslov, za pet do deset odstotkov manj kot leto prej. Ljubljana še vedno ostaja izredno draga, sprememba pa je ta, da ni več najdražja v državi, “cene stanovanj so bile na letni ravni še vedno najvišje v Ljubljani, a so jih v zadnjem četrtletju prvič po letu 2017 prehitele cene na Obali”, poroča Geodetska uprava.

Po podatkih Arvia, ki jih je objavil Siol, so cene stanovanj odvisne od lokacije v Ljubljani, začnejo pa se pri dobrih 3 tisoč evrov na kvadratni meter:

Geodetska uprava RS je v svojem objavljenem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2022 ugotovila, da so cene stanovanj v primerjavi z letom 2021 nominalno zrasle za 19 odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 odstotkov, cene hiš pa za 12 odstotkov. Na takšno rast cen je vplivala predvsem izredna rast cen v prvi polovici leta, medtem ko se je v drugi polovici leta umirila, v drugem polletju pa naj bi cene stanovanj v največjih mestih praktično stagnirale.  Stanovanja na letni ravni v Ljubljani so še vedno izredno draga, a so jih v zadnjem četrtletju prvič po letu 2017 prehitele cene na Obali. Srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani se je lani zvišala za 15,8 odstotka na 3.950 evrov, na Obali pa za 23,6 odstotka na 3.770 evrov na kvadratni meter. Tako kot predlani so bila najcenejša stanovanja v Beli krajini, kjer je srednja cena s 1.100 evri sicer prvič prebila mejo 1.000 evrov na kvadratni meter. V Prekmurju je srednja cena znašla 1.140 evrov na kvadratni meter.

Župan Janković je kot velikokrat do sedaj Ljubljančanom obljubljal dostopnejše cene stanovanj.

Golobova vlada si prizadeva k še večji centralizaciji države v Ljubljani, kjer bo pritisk le še naraščal, s tem pa si bodo morali ljudje hoteli ali ne, zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici. To je tudi glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.  Selitev mladih ljudi v mesta je v nasprotju s politiko Janševe vlade, ki je želela z ustanovitvijo Urada za demografijo v Mariboru doseči ravno obratno. Repopulacija podeželja je znova zgolj oddaljen sen, realnost pa propadanje domačij ter podcenjena vrednost hiš in parcel v ruralnih predelih države.