9.3 C
Ljubljana
nedelja, 28 aprila, 2024

Labodji spev Tanje Fajon

Piše: G. B. 

Potem ko smo včeraj poročali o iztekanju roka za soglasja za kandidature za najvišje funkcije v SD, je po polnoči postalo jasno, da se Tanja Fajon za nov mandat predsednice SD ne bo več potegovala. Sama je to tudi sporočila v pismu članstvu in na družbenih omrežjih. 

Navedla je, da se na odstop s položaja predsednice stranke pripravlja s težkim srcem, a se zaveda, “odgovornosti, ki je s težo bremena afere ‘sodna palača’ stranko močno prizadela”. “Prišel je čas, da izvolimo novo vodstvo, da našo stranko povežejo sveže zamisli in da se z drznimi koraki lotimo izzivov, ki so pred nami. Danes je prvi pomladni dan, z nekaj simbolike verjamem, da je pomlad priložnost za nov začetek,” je zapisala. Čeprav se na aprilskem kongresu ne bo potegovala za ponovno izvolitev, pa je zagotovila, da njena zavezanost skupnim vrednotam stranke ostaja neomajna. “Še naprej bom aktivno prispevala k delu naše stranke in po najboljših močeh podpirala naslednjo generacijo voditeljev, ki bo krepila socialno demokracijo,” je navedla.

Ponosna, a vendar …

Dotaknila se je afere ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ki je stranko močno prizadela, a obenem znova ocenila, da je najtežje že za njimi: “Energija, ki sem jo v zadnjih dneh začutila v vas, je namreč neizmerna, je tisti trajni vir moči naše stranke, ki vsakič znova dokaže, da je socialna demokracija še kako živa.” Vsem se je zahvalila za podporo, ob pogledu v prihodnost pa pozvala, naj se držijo svojih vrednot: “Še naprej bodimo sprememba, ki jo želimo videti, in se vedno spomnimo, da ni ovire, ki je skupaj ne bi mogli premagati.” Fajon je sicer ob prihodu na današnjo sejo vlade dejala, da je zadnje dni in tedne močno tehtala, kaj narediti. “Priznam, da smo imeli v mojem štiriletnem vodenju stranke veliko vzponov in padcev, političnih turbulenc, ampak sem tudi ponosna na naše dosežke, predvsem pa ostajam zvesta vrednotam in upam, da bodo tudi tisti, ki bodo prevzeli stranko, zvesti socialnodemokratskim vrednotam,” je dejala.

Ob tem je zatrdila, da bo tudi naslednji generaciji vodstva pomagala “krepiti socialno demokracijo”. Priznava sicer, da stranke ne zapušča v najboljši kondiciji, a ocenjuje, da so iz najhujšega. “Seveda je stranka plačala visoko ceno, tudi jaz sem plačala visoko ceno,” je poudarila. Z odločitvijo za izredni volilni kongres pa daje stranki novo priložnost, je prepričana Fajon. “Nisem nekdo, ki se oklepa, sem nekdo, ki se bori, predvsem pa mi je mar za to stranko,” je zatrdila.

Prepričana pa je, da kljub menjavi na čelu SD njen ministrski položaj v vladi Roberta Goloba ni pod vprašajem. “To vse so špekulacije, te odločitve so odvisne od volje stranke, do zdaj se nismo pogovarjali, da bi kogarkoli menjali, tudi ni nobene potrebe po tem. Nič nenavadnega ni, če je predsednik stranke zunaj vlade, ne bo prvič. Mislim, da je to celo bolj pogumna poteza, da imamo tudi vodstvo stranke, ki se bo lahko ukvarjalo samo s stranko,” meni. Hkrati je izrazila zadovoljstvo, da je več kandidatov napovedalo boj za predsedniško mesto SD. Slednje po njeni oceni kaže na to, da ima SD potencial in veliko ljudi, ki si želijo prevzeti odgovorne funkcije. O njenih naslednikih se sicer še ne želi izrekati, želi pa si, da novemu vodji SD uspe poenotiti stranko. Po njenih besedah sta jo sicer vodja poslancev Jani Prednik in ajdovski župan Tadej Beočanin obvestila o svoji kandidaturi, medtem ko evropski poslanec Milan Brglez o tem z njo ni govoril.

“Izredno” je nasledila Židana, slednji pa Lukšiča

Tanja Fajon se bo tako poslovila od vodenja stranke, ki jo je leta 2020 prevzela po nenadnem odstopu tedanjega predsednika Dejana Židana, stranka pa bo dobila novo vodstvo. Sama se bo na kongresu potegovala zgolj za mesto v predsedstvu SD, ki ji sicer ne glede na izvolitev pripada po funkciji ministrice iz kvote SD. Kot je znano, je Židan na zelo podoben način nasledil Igorja Lukšiča. Kot je znano, je leta 1990 stranko, ko se je preoblikovala iz ZKS, najprej vodil Ciril Ribičič, po združitvi s še dvema strankama (SDU in Delavska stranka) pa Janez Kocijančič, za njim pa Borut Pahor, ki ga je nato nasledil Lukšič. Pahor je bil sicer tudi edini predsednik SD, ki je vodil tudi vlado.

Stranka na aprilski kongres odhaja po tistem, ko jo je močno zatresla omenjena afera ob nakupu sodne stavbe, kot ugotavlja torej tudi Fajon. Ta je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico iz njihove kvote Dominiko Švarc Pipan. Slednja je po večtedenskem razčiščevanju in razkrivanju vpletenosti tudi nekaterih članov SD odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke, ki jo je skupaj z Golobom tudi krepko “potunkala”. S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD Klemen Žibert. Očitki o korupciji in vpletenosti v sporni posel so se zgrnili tudi nad stranko, ki je močno izgubila tudi v javnomnenjski podpori, predsednica Fajon pa je strmoglavila na sam rep lestvic ocene dela politikov.

Fajonova je sicer na politični parket stopila leta 2009, ko je bila na listi SD izvoljena za evropsko poslanko. Preboj v evropski parlament ji je uspel tudi leta 2014, leta 2019 pa je bila uspešna tudi kot nosilka liste SD. Mnogi so jo že v zadnji kampanji pred evropskimi volitvami videli kot možno naslednico tedanjega predsednika SD Dejana Židana. Ta ji je štafetno palico predal maja 2020, ko se je odločil za odstop, Fajonova pa je oktobra istega leta dobila tudi polni mandat predsednice stranke. Stranko je prevzela s smelimi ambicijami – popeljati jo do zmage na zadnjih parlamentarnih volitvah. A so načrti splavali po vodi, ob vstopu novega akterja na slovensko politično sceno, danes največje vladne stranke Gibanje Svoboda. SD je dobila le sedem poslanskih mest. A je po drugi strani Fajonovi uspelo stranko pripeljati v vlado in ji priboriti kar štiri ministrska mesta, pri čemer je sama postala prva ženska na čelu zunanjega ministrstva in podpredsednica v Golobovi vladi. Pol leta po zadnji državnozborskih volitvah pa so ji delegati na kongresu SD podelili tudi nov mandat na čelu stranke, takrat ni imela protikandidatov, saj se Jani Prednik takrat ni odločil za kandidaturo, čeprav se je čutilo, da je zaupanje v Fajonovo že načeto.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine