Bivši predsednik države, zadnji šef cekaja in sedaj predsednik Foruma 21 Milan Kučan je za Dnevnikov Objektiv dejal, da volivci ne smejo nasesti predvolilnim programom, spomniti se morajo, ali je bilo v preteklih odločitvah strank dovolj verodostojnosti, da je mogoče verjeti njihovim obljubam. Stališča Levice so mu blizu, a to ne pomeni, da jo bo volil, ne skriva pa, da si ne želi Janševe vlade.
Kučan bo, kot je povedal, na volitvah prihodnjo nedeljo premislil, kdo je najbolj kompetenten, da bo državo upravljal v smeri vrednot, zaradi katerih smo se odločili za svojo državo. Zgolj nasprotovanje nekomu je po njegovih besedah politično nezrelo. “Treba je tudi vedeti, za kaj se zavzemaš in zakaj nekoga podpiraš,” je poudaril. No, precej negotove obljube, kajti prav Kučan, sicer vpliven boter iz ozadja, je dejansko najhujši nasprotnik Janeza Janše.
Kot intervju povzema STA, Kučan svojih socialdemokratskih oz. socialističnih nadzorov ne skriva, na političnem polu pa mu je po temeljnih stališčih trenutno najbližje Levica, pri čemer poudarja, da ni rekel, da jo bo tudi volil. Kučan ne skriva, da si ne želi Janševe vlade, čeprav imena in priimka predsednika SDS v pogovoru ne izreče.
Na vprašanje, ali se lahko čez teden dni zgodi antijanševski refleks, je odgovoril, da je z vidika volivcev položaj tokrat zagotovo zagaten, morda celo bolj kot pri dosedanjih volitvah, a se mu zdijo alternative precej jasne. “Gre za vprašanje, ali bomo državo res prepustili tistim, ki svojo politiko utemeljujejo z lažmi.”
Ključno nevarnost vidi v medijskem imperiju, ki je postal svojevrstna tovarna laži in manipulacij. “Slovenije, ki bi jo oblikoval tak medijski imperij in takšna tovarna laži, me je strah, ” je dejal. Kakšen medijski imperij ima v mislih, ni povedal – verjetno ne tistega, ki ga vodijo Bojan Petan, Stojan Petrič in ostali njegovi prijatelji.
Ocenil je tudi, da je prisoten strah pred javno komunikacijo z njim in to ne samo v strankah: “Kontaminirano je vse, kar je povezano z menoj.”
O razmišljanjih, da je politični boter Marjana Šarca, je dejal, da sta se srečala lani na Menini planini na tradicionalni proslavi, se pozdravila in si segla v roko. “To je vse,” je zatrdil. No, pozabil pa je, da se botri praviloma skoraj ne srečujejo s svojimi varovanci, pač pa za to uporabljajo posrednike, mar ne? Tudi pokojni Janez Drnovšek namreč osebno skoraj ni poznal Staneta Dolanca, svojega predhodnika v predsedstvu SFRJ.
Kučan ne ve, ali bi bil Šarec dober premier, je pa opozoril na problem začetnikov v politiki: “Politika se ne začenja iz nič. Tudi če vanjo vstopaš kot nov obraz, kot nova stranka, moraš imeti stališče glede tistega, kar je bilo in kar prevzemaš kot skupno dediščino. Ne moreš iz nje izbrati. Dediščina ni jedilnik, s katerega prosto izbiraš.”
Odnos do vlade Mira Cerarja je po Kučanovem mnenju preveč kritičen in ni povsem objektiven, saj da je naredila tudi marsikaj dobrega.
Glede razdrobljenosti levice v Sloveniji je dejal, da so eden od problemov levosredinskih strank – “ne bom rekel, da je ključen, je pa velikokrat v ospredju” – veliki egi. Prepričan je tudi, da Slovenija potrebuje žlahtno konservativno stranko in NSi vidi kot takšno. No, s tem Kučan verjetno ni naredil kakšne velike usluge Nsi, pač pa se je nanjo »pokakal«. Morda tudi z namenom, da se Tonin ne bi preveč zbližal z ostalimi pomladnimi strankami?
Kakorkoli že, inscenirani intervju v Dnevniku je očitno še eden od posegov globoke države, da »spametuje« volivce. A ji ne bo uspelo.
