Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Dobro znano je, da osamosvojitev Slovenije nikoli ni predstavljala Kučanove najintimnejše želje. Iz tega razloga je ta naredil marsikaj, da do nje ne bi prišlo. Ne glede na to pa mnogi Milana Kučana še naprej predstavljajo kot enega najpomembnejših slovenskih osamosvojiteljev. Še več, v luči prihajajoče 30. obletnice osamosvojitve ima Kučan kar svojo turnejo, s katero še naprej skrbi, da njegove “zasluge” za samostojno Slovenijo ne bi bile pozabljene.
Milan Kučan je v torek nastopil kot slavnostni govornik na osrednji proslavi Mestne občine Celje ob dnevu državnosti, mogoče pa ga bo videti tudi v četrtek na slavnostni otvoritvi spomenika braniteljem mesta Ljubljane 1991.
“Ni še utonil spomin na dan, ko je dvignjena zastava na ljubljanskem Trgu republike sporočila v svet, da se je v osrčju Evrope rodila nova država. Nista še v pozabo utonila silno navdušenje, ki je spremljalo dvigovanje zastave in ponos, da smo zmogli ustvariti svojo državo in sprejeti odgovornost zanjo. Posebej ponosni ste bili Celjanke in Celjani, saj so se z grba na zastavi bleščale tri celjske zvezde. Rod Slovencev, ki je zmogel to veliko dejanje, se je za vselej zapisal v narodno zgodovino, tudi zato, ker je zmogel svojo odločitev ubraniti, ko so mu jo že z novim dnem želeli izničiti z govorico orožja,” je Kučan med drugim povedal na torkovi osrednji proslavi. Na podlagi povedanega bi človek pomislil, da si je Kučan osamosvojitev želel. Retorika takratnega predsednika predsedstva pa dokazuje, da je bilo vse prej kot to.
Kučan seveda ne bi bil Kučan, če se v govoru ne bi obregnil ob vlado Janeza Janše. Priznal je sicer, da je bila ta pred veliko preizkušnjo, kako zaustaviti epidemijo. “Pri tem ji ne gre odrekati velikih naporov. A ob tem, ko je sprejemala tudi nesorazmerne zdravstvene ukrepe sporne z vidika trajanja in poseganja v človekove pravice, so med njimi tudi ukrepi, ki z virusom niso povezani, spreminjajo pa demokratično esenco slovenske družbe in države,” je namreč zatrdil po poročanju Radia Celje.
Marsikdo se spominja Kučanovega slavnega citata: ”Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Manj pa je tistih, ki se zavedajo izjav o katerih levi mediji s pridom molčijo, saj te črno na belem razkrivajo, kakšno vlogo je Kučan sploh imel pri osamosvojitvi. Preberete si jih lahko v nadaljevanju:
- ”Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.
- ”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.
- ”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.
- ”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.
- ”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989.
- ”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990.
- ”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990.
- ”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990.
- ”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.
Kako močno si Kučan ni želel samostojnosti, pa dobro razkriva tudi izraz na njegovem obrazu, ko je bila 25. junija 1991 razglašena samostojnost Slovenije. “Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!”, je namreč ob razglasitvi samostojne Slovenije dejal predsednik Skupščine Republike Slovenije France Bučar. Kljub temu, da je bilo v parlamentu opaziti veselje, pa se je Kučan držal kot na pogrebu. To seveda ne čudi, saj samostojna Slovenija ni bila nikoli njegova intimna opcija.
Očitna pa dejstva, ki so več kot zgovorna, ne preprečujejo Kučanu, da se ne bi v luči izjemno pomembne obletnice samostojnosti Slovenije, pojavljal v vlogi glavnega govorca. Mestna občina Ljubljana, kjer županuje Zoran Janković, se je namreč odločila, da bo ob 30. obletnici samostojne Slovenije na Trgu mladinskih delovnih brigad, na slovesno odkritje spomenika braniteljem mesta Ljubljana 1991, povabila nikogar drugega kot Kučana. Res žalostno, da v letu, ko Slovenija praznuje 30 let še vedno tako živo tli propaganda iz totalitarnih komunističnih časov.