Kot v času “vožda” Miloševića – na tem volišču oddanih več glasovnic kot je bilo volivcev

Piše: Nova24tv.si

Na volišču OŠ Mrzlava vas v Brežicah je Državna volilna komisija zabeležila 129 volivcev in 130 oddanih glasovnic za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. To pomeni več kot 100-odstotno udeležbo glede na evidenco, poročajo Slovenske novice. Takšen podatek ni mogoč, razen če je šlo za napako pri vnosu ali pa za kaj drugega. DVK na vprašanje o tem še ni odgovorila.

Podobne neskladnosti se pojavljajo tudi drugje

  • Na volišču v Domu krajanov Bresternica je bilo na treh referendumih evidentiranih 670 volivcev, na referendumu o volilni pravici tujcev iz tretjih držav pa 760. Razlika 90 ljudi, ki so menda glasovali samo na enem od štirih referendumov, nima očitnega razloga. Dva dni po zaprtju volišč so na tem volišču prešteli le 87 odstotkov glasovnic.
  • V vaškem domu Šmarčna je bilo na treh referendumih 44 volivcev in 44 glasovnic. Pri preiskavi pa je DVK zabeležila 74 volivcev in le 44 glasovnic.
  • Na volišču v gasilskem domu Škale je bilo za RTV-referendum upravičenih 1001 volivcev, za ostale tri pa 999. Dva volivca sta torej lahko glasovala samo na enem referendumu.
  • Na OŠ Lenart so deleži glasov za posamezne predloge močno odstopali od siceršnjih vzorcev po državi.
  • Na enem od volišč v Kopru (SEPŠ 22) je bil delež glasov za novelo o parlamentarni preiskavi občutno višji kot na sosednjih voliščih iste lokacije.

Ponoči preobrat – še razlog več za dvome v poštenost

Te podatke je DVK objavila. Niso plod interpretacije. So številke, ki jih sistem kaže. Medtem ko je bil izid referenduma o RTV-prispevku odločen z razliko nekaj sto glasov, so se rezultati večjih volišč v sistem vnašali pozno. Volišče Omnia v Ljubljani, kjer je glasovalo okoli 2900 ljudi, je bilo vneseno šele zjutraj. To je sovpadalo s preobratom v razmerju glasov.

Na volišču Omnia so glasovali tudi po uradnem zaprtju volišč (Foto: STA)

Direktor službe DVK Igor Zorčič je po referendumih govoril o visoki udeležbi, dolgih vrstah in logističnih izzivih štirih sočasnih glasovanj. O konkretnih neskladjih v številu volivcev in glasovnic med posameznimi referendumi na istih voliščih ni govoril. SDS je opozorila na preobrat in na način imenovanja komisij. Zorčič je odgovoril, da DVK ne komentira političnih očitkov in da so postopek izvedli v skladu z zakonom.

Podatki, kot so objavljeni, niso skladni s tem, kar bi moral omogočati volilni sistem. Če gre za napake pri vnosu, naj DVK to pove in pokaže, kako so nastale. Če ne gre za napake, naj pojasni, kako so bile glasovnice oddane, ko volivcev ni bilo na seznamu, ali kako so se števila volivcev med referendumi razlikovala. Brez tega ostajajo številke, ki vzbujajo dvom o zanesljivosti evidence in postopka – zlasti pri izidu, ki je bil odločen z minimalno razliko. Končni uradni rezultati, vključno z glasovi iz tujine, bodo znani 19. oktobra. Do takrat bi morala biti jasna vsaj osnovna pojasnila o tem, zakaj uradni podatki na nekaterih voliščih kažejo nemogoče razmere.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine