Piše: Spletni časopis
Predlog SDS, da upokojenci od srede prihodnjega leta ne bi dodatno plačevali odstotka svojih pokojnin za dolgotrajno oskrbo starostnikov, je zavrnilo 48 vladnih poslancev, za je bilo 23 opozicijskih.
Da o preklicu nižanja pokojnin za odstotek ne bodo več niti razpravljali, so odločili poslanci Svobode, SD in Levice po splošni razpravi (prvo branje), ki jo je zahtevala SDS. Razplet glasovanja je bil takšen:
V času prejšnje vlade Janeza Janše (SDS) so poslanci uzakonili obveznost države, da poskrbi za dodatno skrb za starejše, a so takrat nameravali za to nameniti že zbrani denar državnega proračuna. Vlada Roberta Goloba (Svoboda) pa je odločila drugače in določila, da bodo morali dodatno odstotek od plač plačati vsi zaposleni in od junija prihodnje leto tudi vsi upokojenci. Še odstotek pa tudi delodajalci. SDS je zdaj predlagala, da bi pokojnin sredi prihodnjega leta ne znižali s tem prispevkov upokojencev, ker je po njihovi oceni to nepošteno, še posebej, ko je hkrati vlada krepko povišala potrošnjo državnega proračuna tudi z dvigom plač v celotnem javnem sektorju. Pa tudi sicer viša trošenje. In široko deli javni denar.
Pri znižanju pokojnin so vladajoči vztrajali skoraj hkrati, ko uzakonjajo veliko število privilegiranih pokojnin eliti, ki so jo že nagrajevali na področju kulture, popa in podobnega. Uzakonitev novih pokojninskih privilegijev, že leta 2017 so jih z leve podobno uzakonili za športne delavce in športnike, je danes začasno onemogočila pobuda opozicijske SDS za posvetovalni referendum. Dokler vladajoči predloga ne zavrnejo, kar ni mogoče čez noč, dodatnih privilegijev še za kulturniško elito ne morejo uzakoniti. Ponovno odločanje je pričakovati decembra.
Kako so svoje odločanje o nižanju vseh pokojnin utemeljevali z leve in desne, kažeta razpravi poslanke Sare Žibrat (Svoboda) in Zvonka Černača (SDS).
Sara Žibrat (Svoboda): “Gre za predlog, ki nas v bistvu vrača v preteklost, vrača nas dve leti nazaj, ko se je zgodil eden večjih dosežkov te vlade, dosegli ne samo medgeneracijski in socialni dogovor, med sindikati in delodajalci, da bo vsak prispeval en odstotek v nov sistem dolgotrajne oskrbe in dosegli smo medgeneracijski dogovor, dogovor med zaposlenimi in upokojenci, da bo vsak prispeval en odstotek svojih prihodkov v sistem dolgotrajne oskrbe. Zakaj smo dosegli tako širok družbeni dogovor? Zato, ker se družba spreminja. Recimo, če je bilo prej v navadi, da so se mladi hitreje vključevali na trg dela, danes v povprečju študirajo tam do 25 leta, potem po 40 letih dela se upokojijo recimo pri 65. letu, in če vzamemo povprečno starost žensk, v povprečju živijo do 84. leta, pomeni, da še živijo nekje 20 let v pokoju. In če zdaj to grobo zajamemo, pomeni, da smo prišli v tej dolgoživi družbi, ki je seveda nek dosežek, ne samo farmacije, ampak na splošno socialno močne države. Prišli smo v obdobje, kjer smo v bistvu delovno aktivni manj let kot pa smo recimo v vzgoji, izobraževanju in potem v pokoju in tako prestrukturiranje seveda potrebuje drugačne ukrepe. Zakaj je bilo recimo uvedeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Ravno zato, ker se je ugotovilo, da zdravstvena blagajna rabi več prihodkov in da ne moremo imeti prihodke vezane samo na zaposlenost, ker je to pač zelo volatilno, prvič zaradi tega, ker ne vemo, kakšen bo položaj gospodarstva, torej ne vemo, kakšna bo stopnja brezposelnosti, drugič pa imamo vse večje število upokojencev, ki so pač glavni uporabniki zdravstvenih storitev. In dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno ravno s tem namenom, da v zdravstveno blagajno nekaj prispevajo tudi upokojenci, ker so pač potrebe večje. In zdaj, lahko si zatiskamo oči in gremo v smer, da bomo imeli vse slabše javne storitve ali pa iščemo načine, kako jih izboljšati tako kot vse resne države.”
Zvonko Černač (SDS): “Več kot polovica upokojencev, skoraj 60 odstotkov njih, s pokojnino ne more dostojno preživeti, živijo pod pragom tveganja revščine, kot radi rečemo umetelno. In kljub temu, da ne morejo dostojno živeti, jim ta vlada uvaja nove obremenitve, nove davke. Eden od teh novih davkov je ta prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prej sem na dolgo in široko razložil, da tudi sistemsko gledano to ni primeren pristop. Ni primeren pristop zaradi tega, ker prispevke ne bi plačevali v aktivni delovni dobi. Vlada v mnenju pravi med drugim sledeče: “Izvzetje upokojencev iz obveznosti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo bi pomenilo izrazito nesolidarnost do delovno aktivnega prebivalstva, ki bi še naprej nosilo to obveznost.” Ampak glejte, spoštovana vlada in koalicija, kdo bo 40 let plačeval ta prispevek? Tisti, ki se bodo potem upokojili. 40 let bo plačevalo delovno aktivno prebivalstvo ta prispevek za dolgotrajno oskrbo. In potem naj bi ga še nadaljnjih, ne vem, 10, 20, 30, 40 let v starosti. In to je nekaj podobnega, kot da bi vse ostale prispevke potem po upokojitvi še naprej plačevali. In mimogrede, očitno me je poslanka Svobode ni razumela, ko sem to razlagal, ker je neprimerno primerjavo dala, glede prispevka za starševsko varstvo. Ne gre za to, ali kdo pravico koristi ali ne. Gre za to, kdaj se ta pravica plačuje, saj tudi dolgotrajne oskrbe nekateri ne bodo koristili ali pa ne bomo koristili. In hvala bogu, da nam je ne bi bilo potrebno koristiti. Ampak gre za to, da te prispevke na nek solidarnosten način plačujemo v času aktivne delovne dobe, tako tega za dolgotrajno oskrbo, kot za starševsko varstvo, kot za primer brezposelnosti in vse ostale druge. In je tudi s tega, bi rekel, sistemskega vidika, ta pristop neprimeren. Primeren pa ni tudi zaradi tega, ker ni pošten. Ni pošten, ker večina teh sredstev, kakorkoli gledamo, bo zbranih iz drugih virov. In ta prispevek, ki pa obremenjuje to populacijo po nepotrebnem, in pomembno obremenjuje, ker za upokojence verjamemo, da je vsak evro še bolj dragocen kot za zaposlene, ne pomeni nobenega posega v stabilnost financiranja tega sistema. Nobenega posega, kar v celotni masi predstavlja največ deset odstotkov potrebnih sredstev. Prej je bilo rečeno, da upokojenci, da niso proti temu, da plačujejo ta prispevek, da se s tem strinjajo. Upokojenci so proti plačevanju od neto pokojnin. Če ne bodo uslišani, napovedujejo ustavni spor. Zahtevajo letni dodatek, kot je regres in polno pokojnino ob delu. Mimogrede, letos ne bodo dobili nobenega božičnega dodatka, po številnih letih, tudi v letih bistveno bolj suhih krav, ko so ta dodatek dobivali, recimo v letih, ko je bila situacija bistveno bolj zahtevna.”
