Piše: Ana Horvat (Nov24TV)
Povišanje bonitetnih točk na Krasu in ponekod v Istri s strani Geodetske uprave (GURS) je povzročilo veliko nezadovoljstva med kmeti in agrarnimi skupnostmi. Zbornica in kmetje menijo, da se bo davčno breme povišalo neupravičeno in zaradi napak geodetske uprave. Zemljišča, ki so bila prej ocenjena kot slabo rodovitna, so po novih bonitetah kar naenkrat pridobila status prvovrstnih kmetijskih zemljišč, kar je privedlo do izjemnega dviga katastrskega dohodka.
“Ne more imeti kamenje na Krasu več bonitetnih točk kot njiva v Prekmurju,” so bili na nogah primorski, zlasti pa kraški kmetje, ki so maja v nabiralnike prejeli odločbe s tudi petkrat višjim katastrskim dohodkom. Ta je poletel v nebo, potem ko je Geodetska uprava lani spremenila bonitetne točke kmetijskim in gozdnim zemljiščem in se je z letošnjim letom končalo prehodno obdobje protikoronskih ukrepov.
Nekaterim kmetijskim zemljiščem znotraj agrarne skupnosti Divača se je boniteta povečala tudi za šestkrat, s šestih je poskočila na 41 bonitetnih točk. To je le en primer, na Krasu jih je še več, je poudaril predsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije Damijan Pobega. Pobega je izpostavil tudi, da so takšne spremembe močno vplivale na agrarne skupnosti in njihove člane, saj imajo ti večje površine zemljišč, ki so zdaj obremenjena z visokimi davki, članarinami in nadomestili, poroča portal MMC RTV. Prepričan je, da je Gurs naredil napako, ki jo morajo kmetje zdaj dokazovati sami in to s precej drago samostojno preverbo bonitetne točke. Druga možnost je pritožba čez odmero dohodnine oziroma čez tisti del, ki govori o osnovi iz dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Pritožb je kar nekaj, vendar ni znano, kdaj bodo rešene.
Strokovnjaki geodetske uprave so sprva trdili, da je nova ureditev pravilna, vendar kot poroča portal, bo napaka priznana in popravljena le za nekatera območja, in sicer predvsem za območja, ki so bila prizadeta zaradi lanskih požarov, je dejal direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Janez Pirc.
Kmetje ne bodo odnehali
Kmetje in agrarne skupnosti od svojih zahtev ne nameravajo odstopiti, saj je po njihovih besedah pravičen in pravilen izračun katastrskega dohodka bistvenega pomena za njihovo ekonomsko stabilnost in obstoj. Ustanovljena je delovna skupina, za mizo bodo znova sedli septembra.
