Ob pričakovanem mirnem koncu dneva on prazniku Vseh svetih ali spomina na naše, vaše od vseh rajnke, ki so za svet zapustili pred nami, bi pričakoval tudi več sočutja do nas tukaj in zdaj, ki upoštevamo pazimo, se distanciramo, da ja pomagamo in pripomoremo k zamejitvi in zajezitvi tega trdovratnega in kljub naporom celotne državne in ostale infrastrukture, virusa, ki podira ljudi v postelje, bolnišnice in tudi v smrt ljudi ki nič krivi in dolžni so premagani od virusa COVID 19.
Kaj se ne da zamejiti?
Egoizem in samovšečnost in svoj vedno prav. Ta boj ki ga zastopajo ne tako malo število ljudi, oseb, ki pa se imajo za »osebnosti«, ki bi bili »spirutus movens« moštva ki si je zastavil za cilj ovirati, spodkopavati resnično vse obči napor družbe da lahko, težko ali z nečloveškimi napori pridemo iz stanja, ki nam podira tisto ki smo ali so drugi pred nami ustvarjali. In ravno takrat se najdejo neki influencerji ali »zgoščevalci« javnega mnenja zoper organizirano delo in organiziran napor vseh odgovornih za izhod iz epidemično pandemične krize. Takšni nam pljujejo v obraz in pršijo kapljično in drugače v vse pore kjer se te njihove razpršene klice zoperstavljanja lahko ustavijo. Ustavijo se marsikje, najmanj pa tam kjer je potrebno. Največkrat pri takšnih, ki jim ni dana možnost eksponiranja v nobeni obliki. Za razliko od preverljivosti modela eksponentne rasti, ki je preverjeno ekzakten, eksponentna rast teh do sedaj »premalo« izpostavljenih dosega »nezaslišano« rast. Ali je to skrita resnična narava človekovega, posameznikovega značaja , je razprava ki se lahko odvija v kakšen drug milje.
Kaj pomeni opozoriti?
Opozoriti, v kontekstu današnje epidemije COVID 19, pomeni predstaviti nekomu da njegovo ravnanje v kolikor se ne ujema z izdanimi opozorili preko odlokov. Ki so v veljavi ali bodo kmalu nastopili, naj upoštevajo vse kar se nanaša na okoliščine in ravnanja, ki lahko pomagajo k zajezitvi ali obvladovanju epidemije. Dnevno se ponavlja preko vseh oblik sporočanja, komuniciranja, da upoštevajte to in to, izognite se tega in tega bodočega ali skorajšnjega oziroma ravnanja,ki ga mislite izvesti prav zdaj , ker boste s tem resnično pomagali, da bo čim manj okuženih, da ne boste tudi vi, nekdo od vaših bližnjih. In imamo na koncu negodovanja , nasprotovanja, abstraktna pričakovanja in sklicevanja na akte, spise, zapise v vseh zakonih, ki nekaj dopuščajo in ki ne zapovedujejo. In lajna, pa ne tista ki je na Čopovi ali blizu Tromostovja, lajna ki je napolnjena z toni in akordi ki sploh niso uglašene z realnostjo tudi od tistih ki delajo trušč od katerega se ne slišijo niti oni sami. Ali pa niso sprejeli tovrstne oblike mentalnega dojemanja.
Kaj je vliva strah v kosti pri odgovornih državljanih?
To kar sem zasledil sam pa tudi neka gospa danes v oklici Celja. Na mestih kjer so na javnih površinah otroških igriščih, večnamenskih objektih ki imajo v svojem sklopu tudi igrala se tare otrok, večji del nižjih razredov in srednjih, ki so brez vsakršnega nadzora pa ne enega ali dva-tri ampak trideset, z živahnostjo zaigrano ali spontano, kot da so statisti v kašnem mladinskem ali otroškem filmu. Zgroziš se ko pomisliš, da jih njihovi očetje in matere,da poleg tega da niso poleg jih verjetno z svojim nastopom in vedenjem v njihovem okolju nagovarjajo, pojdite se igrati to je larifari. »Grozno« brutalno neodgovorno je ko zagledaš kako to počnejo starejši in neodgovorni, povrhu vsega verjetno zelo ponosni na svoje »uporništvo« brez razloga.
Za ilustracijo ali ponazoritev, kakor hočete je zapis ki ga je znanka objavila na začudenje in težko dojemljivo vedenje tistih ki so sli v hribe v oklici Celja , točneje v smeri Celjse koče ali proti Grmadi. Kot sama pravi , »da se je zgrozila nad obnašanjem obiskovalcev križa na Grmadi. Eden za drugim so prihajali, popolnoma zasopihani, skoraj brez izjeme so vsi kašljali, smrkali in kihali, in kar je najhujši problem, prav nihče si ni nadel maske. Takole pravi: “Na tistem majhnem prostoru, ki ni večji od 50 kvadratnih metrov, se je gnetlo tudi po 20 popolnoma preznojenih ljudi naenkrat, kihali in smrkali so, si menjali mokra oblačila, dva para, ki sta imela s sabo tudi svoje otroke, pa sta si med sabo podajala žgano pijačo, ki so jo pili kar iz steklenice. Kljub temu, da sem nosila vsak trenutek masko, sem Grmado zapustila z zloveščim občutkom groze. Med kakšnimi ljudmi živim? Nekoliko nižje, pri Pečovniški koči, nov šok. Mize polno zasedene in prav nihče ni nosil maske«.
Epiolog.
Grozljiva in nič postavljaška slika. Pa na žalost nikakor ni ne edina in edina tako grozna slika glede na situacijo. V drugih drugačnih okoliščinah in več podobnih lokacij bi ploskali podobnim slikam in jih celo pohvalili, češ zdravo živijo, verjetno tudi tako razmišljajo v vsakdanjem življenju, zdravo namreč. To kar je mimoidoča videla in prenesla naprej pa tokrat nima nič skupnega z nikogaršnjim zdravim razmišljanjem in še manj z zdravjem svoji h bližnjih in tam prisotnih. Ali je to črnogledo ali preveč črno-belo videnje pa zagotovo ni iz napačnih ali bog ne daj z namenom očrniti koga. Namen tega je opozoriti, omeniti, spodbuditi ljudi k temu o tem in k temu da se zadržijo izvajanja nekaterih vedenj in videnj, ki ničemur ne koristijo in ne prinesejo nič dobrega če niso umeščene tam kjer morajo biti. Nekatere stvari počnete tudi če z en teden, mesec, pol leta in bodo prinesle pravi učinek in bo dosegel tiste ki jim je namenjen. In vsi bodo imeli nekaj od tega. Neodgovorno in nevestno, nedobronamerno početje je če že ne škodljivo zagotovo pa je jalovo početje.
Da bi vse to počeli kar želite, želimo početi, počakajmo, potrpimo ker zdaj prvenstveno to!
Ostanite zdravi, bodite razumni in v koristnost početja nedvoumni!
Vane T. Costa
