Tako ruska kot ukrajinska stran ob nadaljevanju pogajanj kažeta zmeren optimizem, da bi bilo mogoče doseči kompromis. V središču tega naj bi bila nevtralnost Ukrajine. Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski je nagovoril ameriški kongres, ruski predsednik Vladimir Putin pa je posredovanje v Ukrajini opravičeval pred domačo javnostjo. Žal pa je medtem prišlo do novih grozodejstev: na umikajoče se civiliste iz Mariupola so Rusi znova streljali in povzročili več smrtnih žrtev, znova je prišlo tudi do požara v Zaporižju (Zaporožje). Če bi prišlo tam do eksplozije reaktorja, bi bile posledice desetkrat hujše od černobilske nesreče leta 1986.
Pogajanja med Rusijo in Ukrajino niso enostavna, a obstaja upanje za sklenitev kompromisa, je v Moskvi dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Kremlju ob tem omenjajo status Ukrajine kot nevtralne države po vzoru Avstrije ali Švedske.
Ukrajinska stran tak predlog zavrača in vztraja pri trdnih zagotovilih za varnost Ukrajine v odnosu do Rusije. “Ukrajina je zdaj v neposredni vojni z Rusijo, zato je model lahko le ukrajinski,” je dejal pogajalec Kijeva z Moskvo Mihajlo Podoljak.
Pojasnil je, da želijo zagotovila o “absolutni varnosti”, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada.
Kljub pogajanjem so se boji v Ukrajini nadaljevali, v njih je po podatkih ZN doslej umrlo že najmanj 726 civilistov, med njimi 42 otrok in mladostnikov, a verjetno je žrtev še precej več. “Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja z dolgim dosegom,” so sporočili iz ZN.
V mestu Černigiv naj bi ruske sile dopoldne ubile deset ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh.
V Kijev je danes prispel vodja Mednarodnega odbora Rdečega križa Peter Mauer, ki naj bi poskušal zagotoviti lažji dostop za humanitarne organizacije in večjo zaščito civilnega prebivalstva. Organizacija sodeluje tudi pri humanitarnih koridorjih, ki jih danes po državi niso vzpostavili.
“Vprašanje humanitarnih koridorjev za Izjum in Mariupolj ostaja odprto. Trenutno je nemogoče varno spraviti ljudi od tam,” je dejala namestnica predsednika vlade Irina Vereščuk.
Iz Ukrajine je zbežalo že več kot tri milijone ljudi, samo v torek 90.000. Agencija ZN za migracije (IOM) ocenjuje, da je v državi še vedno na milijone ljudi, ki so tam obtičali, in opozarja, “da bo prizadetih še več milijonov ljudi, če se vojna ne bo končala”.
Po oceni ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je operacija v Ukrajini uspeh in poteka v skladu z načrti. V nagovoru na seji vlade, ki ga je prenašala televizija, je zatrdil tudi, da Rusija nima namena zasesti Ukrajine. Odnos Zahoda do Rusije pa je Putin primerjal s pogromi.
“Maske spodobnosti na Zahodu so padle in začel se je obnašati ogabno. Kažejo se vzporednice s protisemitskimi pogromi,” je dejal.
Rusija je bila danes po 26 letih članstva uradno izključena iz Sveta Evrope. Moskva je sicer v torek sporočila, da izstopa iz organizacije ter obtožila Nato in EU, da sta iz organizacije naredila instrument za njuno vojaško-politično ekspanzijo na Vzhod.
Meddržavno sodišče v Haagu pa je sporočilo, da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino. Sodišče, ki je odločalo glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, je izrazilo tudi zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile. Končna odločitev sodišča bo znana kasneje, sodišče pa nima dejanskih sredstev za izvrševanje obsodb.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem danes preko videopovezave nagovoril ameriški kongres, kjer so ga pozdravili s stoječimi ovacijami. Dejal je, da je njegova država hvaležna za vso pomoč, a je potrebuje še več. Znova je tudi pozival k vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad Ukrajino.
“Spomnite se Pearl Harborja, spomnite se 11. septembra,” je Američane spomnil na japonski napad na ZDA v drugi svetovni vojni in teroristični napad Al Kaide leta 2001. “Zdaj vas potrebujemo,” je dejal.
Premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala, ki so se v torek v Kijev odpravili z vlakom, pa so se že vrnili od tam. Premierji so se v torek srečali z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in premierjem Denisom Šmihalom. To je bil prvi obisk tujih voditeljev v Kijevu od začetka ruske invazije 24. februarja, trojica je Kijevu na njem izrazila podporo.
S premierji je bil tudi podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski, ki meni, da morali v Ukrajino napotiti mirovno misijo Nata. A tam so do tega zadržani.
Generalni sekretar Jens Stoltenberg je po srečanju obrambnih ministrov poudaril, da Nato v Ukrajino ne bo napotil svojih enot. Vendar pa Nato pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na svojem vzhodnem krilu.
“Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati bistveno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog,” je dejal Stoltenberg.
Ukrajinsko prenosno električno omrežje, ki je od začetka ruske agresije na državo delovalo izolirano, pa je bilo dopoldne priklopljeno na evropski elektroenergetski sistem. Ukrajina je bila do konca februarja del ruskega elektroenergetskega sistema, že leta 2017 pa se je odločila za priključitev na evropskega.
