Britanski Nacionalni revizijski urad (NAO) je pregledoval dobavo zaščitne opreme med pandemijo COVID-19. Ugotovil je, da je bil vsak izdelek letos bistveno dražji kot lani ter da je bil »svetovni trg pregret«. Na tem trgu so se »med seboj pomerili obupani kupci«, ki so tako zviševali cene. Zato se revizorji niso dlakocepsko zapičili v cene, čeprav je bila zaščitna oprema preplačana za 5-krat, niti v to, ali je za vsako nabavo stala ustrezna ponudba, temveč so presojali, ali se je vlada ustrezno odzvala.
Britanski Nacionalni revizijski urad (NAO) je 25. novembra izdal poročilo o Dobavi osebne zaščitne opreme (PPE) med pandemijo COVID-19. Uvodoma so revizorji najprej razložili, kakšen je bil svetovni trg v času pandemije. Te ugotovitve so pomembno vplivale na njihovo presojo.
»COVID-19 je imel izjemen vpliv na svetovno povpraševanje in ponudbo osebne zaščitne opreme (PPE) leta 2020,« opomnijo revizorji. V Angliji se je povpraševanje povečalo marca, in to skoraj istočasno z drugimi državami. »Hkrati se je svetovna ponudba osebne zaščitne opreme zmanjšala kot posledica padca februarskega izvoza s Kitajske (države, ki proizvaja največ osebne zaščitne opreme,« britanski revizorji razložijo svetovni trg in namignejo, da je ocena, ali je vlada preplačala zaščitno opremo ali ne, skoraj nemogoča.
Po poročanju britanskih medijev je vlada med februarjem in julijem 2020 za 32 milijard osebne zaščitne opreme porabila skoraj 12,5 milijarde funtov. Če bi opremo kupovala lani, bi porabila samo 2,5 milijarde funtov. Revizijski urad je sicer ugotovil, da je bilo porabljenih nekaj 100 milijonov funtov za neustrezno opremo (zaradi tega so levičarji napadli britanskega premierja Borisa Johnsona) in da bi, če bi ustrezno obnavljali zaloge, prihranili precej davkoplačevalskega denarja
Kljub temu je revizijski urad v zaključku poročila zapisal: »Vlada je morala delati hitro, bila je brez izkušenj pri uporabi nujnih naročil v takšnem obsegu, razvijala je svoj pristop pri hitri nabavi velikih količin blaga, pogosto od dobaviteljev, s katerimi prej ni sodelovala, in to na visoko konkurenčnem mednarodnem trgu. Ta vladna nabavna dejavnost je zagotovila izjemno veliko nujnih potrebščin za zaščito delavcev v boju proti virusu.«
NAO sicer ugotavlja, da ne obstaja celotna dokumentacija o ključnih odločitvah pri nabavi in da so bila nekatera naročila oddana za nazaj ter da bi moral Johnsonov kabinet upoštevati nekatere standarde pri nabavi zaščitne opreme. Toda, pišejo revizorji, »zavedamo se, da so bile to izjemne okoliščine«, čeprav bi bilo dobro, da se zaradi javnosti vedno upoštevajo minimalni standardi. Na koncu revizorji celo pohvalijo odločujoče, češ da so kljub krizi hitro zgradili novo mednarodno dobavno verigo in distribucijsko mrežo.
Tudi britanski parlamentarni odbor za javne finance, ki se je ukvarjal z dobavami in tesno sodeluje z NAO, je ugotovil, da vlada pred pandemijo ni imela načrta, kako v izrednih razmerah povečati količino opreme. »To pomanjkanje je še poslabšalo dejstvo, da nihče ni natančno vedel, koliko ventilatorjev je bilo na začetku na razpolago zdravstvenim ustanovam,« so menili na odboru, kljub temu pa zaključili: »To, da je vladi kasneje uspelo kupiti 26.000 ventilatorjev, je pomemben dosežek.«
In kako je v Sloveniji? Na sončni strani Alp nihče ne problematizira pozen odziv Šarčeve vlade na pandemijo in tega, da so bila skladišča zaščitne opreme prazna, ampak pod vprašaj leva opozicija postavlja hiter in dober odziv vlade.
