Piše: Ž. N. (Nova24tv)
“Več kot imamo uspešnih podjetij in premožnih državljanov, več sredstev lahko namenimo šolstvu, zdravstvu, pokojninam ter pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo. Če ustvarimo premalo, lahko solidarnost nekaj časa vzdržujemo z zadolževanjem, ne moremo pa tako ravnati v nedogled. Dolg ni razvojni model in ne more nadomestiti močnega gospodarstva,” je jasen predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov dr. Marko Bitenc.
Po besedah Marka Bitenca smo praviloma ponosni, ko slovenski športnik zasluži prvi milijon. “Njegov uspeh razumemo kot dokaz nadarjenosti, trdega dela in vztrajnosti.” Povsem drugače pa je, ko tovrstno premoženje ustvari podjetnik. Kot pravi, se pogosto pojavi vprašanje, kaj je naredil narobe. “Kot da je bogastvo samo po sebi nekaj sumljivega in kot da je mogoče pravično družbo zgraditi samo tako, da nihče ne izstopa.”
Zagovarja prepričanje, da je napočil čas, da pride do obrata paradigme. “Slovenija si mora prizadevati, da bo imela čim več bogatih ljudi in hkrati niti enega reveža,” poudarja in dodaja, da to ne predstavlja nasprotujočih si ciljev. “Nasprotno: eden je pogoj za drugega,” pravi. Socialna država namreč ne živi od dobrih namenov, ampak od ustvarjene vrednosti. Izpostavlja, da ta “potrebuje uspešna podjetja, kakovostna in dobro plačana delovna mesta, dobiček, potrošnjo ter ljudi, ki lahko v skupno blagajno prispevajo več”. Opominja, da davki od dobička, prispevki od plač in DDV ne nastanejo sami od sebe. “Najprej mora nekdo nekaj ustvariti, razviti, izdelati in prodati,” navaja in dodaja, da več kot je uspešnih podjetij in premožnih državljanov, več sredstev je mogoče nameniti za šolstvo, zdravstvo, pokojnine ter pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. “Če ustvarimo premalo, lahko solidarnost nekaj časa vzdržujemo z zadolževanjem, ne moremo pa tako ravnati v nedogled. Dolg ni razvojni model in ne more nadomestiti močnega gospodarstva.”
V nadaljevanju pravi, da ko je govora o bogatih Slovencih, nima v mislih zgolj peščice milijonarjev, ampak tudi “podjetnike, ki lahko vlagajo; zaposlene, ki si s svojim znanjem zagotovijo nadpovprečno plačo; družine, ki imajo varnost; in mlade, ki jim za dobro življenje ni treba oditi v tujino”. Kot pravi, bogata družba “ni družba nekaj izbrancev, ampak družba, v kateri se ustvarjena vrednost preliva v širše blagostanje”.
Bogastva ne bi smeli obravnavati kot žaljivko
Izpostavlja, da je napačno vprašanje, ali smo za kapital ali za solidarnost. Brez kapitala namreč ni naložb, brez naložb ni razvoja in brez razvoja zmanjka denarja za solidarnost. “Če gospodarstvo izgublja konkurenčnost, začne prej ali slej padati tudi raven javnih storitev. Prav to danes grozi Evropi, ki je prevelik del industrije, znanja in proizvodnje prepustila drugim delom sveta,” pojasnjuje in dodaja, da iz tega razloga bogastva ne bi smeli obravnavati kot žaljivko. “Seveda mora biti ustvarjeno zakonito, odgovorno in etično. Toda dobiček uspešnega podjetja ni družbena napaka,” pravi in navaja, da predstavlja dokaz, da je “podjetje ustvarilo nekaj, kar trg potrebuje, praviloma pa tudi pogoj za nove naložbe, razvoj, zaposlovanje in višje plače”. “Podjetnik pri tem vlaga svoj kapital, sprejema tveganje in nosi odgovornost za ljudi, ki jim vsak mesec zagotavlja delo.”
Največji potencial Slovenije so ljudje
Bitenc pravi, da ljudje, zlasti mladi, predstavljajo največji potencial Slovenije. “Med njimi so nasledniki, ki bodo prevzeli družinska podjetja in nadaljevali delo prejšnjih generacij.” Prepričan je, da če se jim ne bo pomagalo, bodo številna dobra slovenska podjetja končala v lasti skladov ali se preselila drugam. “Druga skupina so mladi, ki šele razmišljajo o podjetniški poti. Njim moramo pokazati, da podjetništvo ni moralno vprašljivo početje, ampak ena najbolj odgovornih oblik ustvarjanja prihodnosti,” dodaja in navaja, da mora država zato ustvarjati okolje, v katerem se znanje, delo in pogum izplačajo. Po njegovih besedah potrebujemo “predvidljivo davčno okolje, učinkovito upravo, nagrajevanje ključnih razvojnih kadrov in pogoje, v katerih inovativna podjetja ne bodo obtičala pred birokratskim zidom”. “Ne smemo se sprijazniti s tem, da najbolj sposobni Slovenijo zapustijo zato, ker drugje lažje uresničijo svoje potenciale in so za svoje delo
Nujno se mu zdi tudi, da se okrepi samozavest podjetnikov. Meni, da bi bilo treba javnosti pojasniti, kaj podjetja doprinesejo k skupnosti. “Podjetnik ni nekdo, ki družbi nekaj jemlje. Uspešen podjetnik ustvarja delovna mesta, plačuje davke, razvija znanje, odpira trge in prevzema tveganja, ki jih drugi niso pripravljeni prevzeti,” izpostavlja. SBC – Klub slovenskih podjetnikov, ki je politično nevtralen, ni pa apolitičen, bo po njegovih besedah podprl vsak ukrep, ki bo šel v smer ustvarjanja boljših pogojev za delo, podjetništvo in razvoj, ne glede na to, katera politična opcija ga predlaga. “Prav tako bomo kritični do ukrepov, ki kaznujejo uspeh, zmanjšujejo konkurenčnost ali prihodnjim generacijam puščajo samo nove dolgove.”
“Naš cilj ne sme biti družba, v kateri nihče nima veliko. Cilj mora biti družba, v kateri lahko vsakdo razvije svoje sposobnosti, pošteno uspe in dostojno živi,” navaja in dodaja, da bogastvo ni končni smisel družbe, je pa gospodarska podlaga, brez katere ni mogoče dolgoročno zagotavljati solidarnosti. “Pravo vprašanje zato ni, kako preprečiti, da bi nekateri postali bogati. Vprašanje je, kako omogočiti, da bo uspešnih čim več in da zaradi skupno ustvarjenega bogastva nihče ne bo ostal reven. To je Slovenija, za katero se je vredno boriti,” še pravi.
