8.1 C
Ljubljana
torek, 19 marca, 2024

Kdo se boji resnice iz Bruslja? Tranzicijski mediji že cepetajo pred neodvisno preiskavo

Piše: Domen Mezeg (Nova24TV)

“Vmešavanje Bruslja je lahko dvorezen meč. Uspešnost evropskih intervencij je vprašljiva, še posebno če bi v slovenski politiki spodbudila občutek, da EU ni del rešitve, ampak del problema,” so danes zapisali v “neodvisnem” in “transparentnem” časniku Delo, kjer jih skrbijo razni “občutki” znotraj slovenske politike. Seveda se skuša zamajati prepričanje vlade v smiselnost intervencije neodvisne komisije iz Bruslja, ki bi razkrinkala vso gnilobo naših osrednjih medijev. Skratka, gre za manipulacijo z ustvarjanjem ozračja strahu, s strani tistih, ki se v resnici sami bojijo, kaj bi se lahko zgodilo … A če se niso prestrašili nedavnega članka v Politicu, ki je bil en sam čustveni izliv in pod vsakršnim nivojem novinarske profesionalnosti, potem jih ni treba biti strah še ene tuje, zares neodvisne intervencije, ki bo svoje delo opravila vrhunsko. Če so pri svojem poročanju pošteni, se nimajo česa bati. 

Bolj kot je očitno, ne ni moglo biti. Tranzicijska levica glede na prve odzive v medijih že trepeta pred neodvisno preiskavo, za katero se je zavzel premier Janez Janša. Kako to vemo? Po reakciji njihovega biltena oziroma političnega trobila, ki sliši na ime Delo, in ki redno predvaja vsa njihova občutja in strahove, predvsem pa zvesto nasprotuje tako rekoč vsemu dobremu, kar za to državo naredi aktualna vlada Janeza Janše. Tudi sedaj ne bi zagnali takšnega odpora, če jih ne bi bilo strah. Seveda tega ne počno kot huligani, ampak uglajeno, kot se za takšen “transparenten” in “profesionalen” medij spodobi. Treba je samo brati med vrsticami. Danes smo za primerjavo že objavili prispevek z dnevno analizo poročanja tega osrednjega medija, ki nosi naslov “Še verjamete v neodvisnost osrednjih medijev? Med članki skoraj ni takšnega, ki bi zavzel vladi naklonjeno pozicijo”. 

Kot lahko bralci vidijo, na dan analize 26. 2. 2021, ni bil objavljen niti en sam samcat prispevek, “ki bi kritiziral opozicijo, povzemal vladni narativ ali hvalil vlado”. A če jim delamo krivico in poročajo, kot se spodobi, česa bi se potemtakem bali? Če so tako močno aplavdirali čustvenemu izlivu novinarke Politica, rekoč da je “profesionalno in temeljito opravila svojo nalogo” in so jim, kot kaže, pri srcu razne intervencije iz tujine, potem jih nima biti česa strah, saj naj bi bila tokratna intervencija zares “profesionalna” in “temeljito opravljena”. Seveda pa vemo, da Lili Bayer svoje domače naloge ni opravila niti najmanj profesionalno. Je zgolj “temeljito” na papir izlila ves strah slovenskega levega aktivizma pred Janšo, medtem ko za mnenje kakšnega, drugače mislečega novinarja, sploh ni povprašala, saj bi se ponosno izdal z imenom in priimkom.

 

Prav tako ni objavila podatkov glede lastniških deležev v medijih in ni naredila ene same analize dnevnega poročanja posameznih medijev, kot ga je naredil družbeno-politični komentator Tomaž Štih. Obenem je pozabila objaviti odgovore na njena vprašanja slovenski vladi. Skratka, ena sama šlamparija. Če želi domačo nalogo popraviti ima odgovore na spletni strani vlade v angleškem jeziku. A vrnimo se k bistvu. V že omenjenem časniku so včeraj zapisali: “Vmešavanje Bruslja je lahko dvorezen meč. Uspešnost evropskih intervencij je vprašljiva, še posebno če bi v slovenski politiki spodbudile občutek, da EU ni del rešitve, ampak del problema. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi del slovenske desnice sklenil, da so se evropske institucije, ko gre za vladavino prava, svobodo medijev oziroma standarde demokracije, postavile na stran njenih domačih političnih nasprotnikov.”

Časnik skuša prestrašiti “del slovenske desnice” in potolažiti svoje bralce
“Bi to preprosto sprejel ali bi morda tudi nanje začel gledati skozi prizmo notranjepolitičnih bojev?” Še kratek podnapis k zapisu: Gre za podoben koncept manipulacije, kot pri Politicu – s strahom. Pri Delu opominjajo “del slovenske desnice”, da naj dobro premisli, ker bi se ji “bumerang”, ki ga želi vreči utegnil vrniti nazaj in jo “lopniti” po “buči”, obenem pa časnik svoje bralce prepričuje v nesmiselnost Janševega predloga za ustanovitev tovrstne komisije. A bojijo se lahko le pri časniku oziroma gospodje, ki za njim stojijo. Zelo povedna manipulacija je tudi fotografija v objavljenem članku in tvitu. Gre za miselnost prav tiste levice, ki Slovenijo rada tožari na Zahodu, obenem pa se spogleduje z vzhodom, z avtokratskimi režimi z obrobja Evrope in Azije.

Slovenski osrednji mediji so občutno levosučni in v korist opozicije. (Foto: Twitter)

Kot že rečeno, smo danes že objavili analizo dnevnopolitičnega poročanja posameznih osrednjih slovenskih medijev. “Analiza propagande II., 26.02.2021 Z rdečo so označene zgodbe, ki bodisi kritizirajo vlado, povzemajo opozicijski narativ ali hvalijo opozicijo. Z zeleno so označene zgodbe, ki kritizirajo opozicijo, povzemajo vladni narativ in hvalijo vlado,” je na svojem profilu na Twitterju zapisal družbeno-politični komentator Štih, s psevdonimom Libertarec.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine