Kdo je novi predsednik Sveta RTVS? Poznavalec črpanja davkoplačevalskega denarja in apologet komunističnih zločinov

Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV.si)

Predsednik programskega sveta je postal vodja Centra nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici, ki je nekakšen “capo di tutti capi” levih nevladnih organizacij, zajedenih globoko v nedrje davkoplačevalsko financiranega proračuna. 

Kdo je Goran Forbici? Predvsem je poslovnež, ki je že zgodaj spoznal, da so nevladne organizacije, ki promovirajo egalitarizem in kvazisocialno pravičnost zlata jama za črpanje javnega denarja. Vsak delavec, ki je konec meseca odštel vsaj 600 evrov za prispevke, je hkrati financiral še Forbicija in njegov kaviar socialističen življenjski slog. Vodi namreč Center nevladnih organizacij, ki je nekakšen dežnik oz. krovna mreža za vse slovenske skrajno leve nevladne organizacije tipa Mirovni inštitut, ki so od države skozi leta dobile milijone evrov.

Kot poznavalec črpanja davkoplačevalskega denarja ima Goran temu ustrezen svetovni nazor, ki ga je v preteklosti večkrat izkazal v blogih, javnih objavah za skrajno levi 8. marec in tudi objavah na Facebooku. Brez težav bi lahko dejali, da je inkognito komunist, ki se pretvarja, da je aktivistični socialist. Čeprav bi ga težko ločili od skrajnežev iz stranke Levica, je na svojem Fecebookovem izjavil, da je SD po osmih letih spet najbolj leva parlamentarna stranka. “Bravo, Levica, za sunkovit pomik na sredino. Ne bi verjel, če ne bi prebral. Bemfe in šoferji očitno delajo čudeže,” je zapisal.

Kaj lahko pričakujemo od človeka, ki mu je skrajna stranka Levica, ki stremi po delavskem samoupravljanju in ukinitvi zasebne lastnine “politična sredina”? Nič drugega kot čisti, nefiltirani komunizem.

Na svojem blogu je zapisal eno najogabnejših apologetskih razlag komunističnih zločinov v zgodovini. Kot trdi Forbici, so bili zločini komunistov zgolj orodje revolucije, torej nekaj instrumentalnega, kar ni samo v sebi namen, “medtem ko je nacifašizem izvajal zločine kot nekaj, kar terja notranja logika sama, za nekaj, kar pravzaprav njegova lastna logika je”.

Po logiki novega predsednika PS so komunistični zločini opravičljivi
Pustimo ob strani, da je logika sprta z resničnostjo, saj je pri komunizmu, še bolj kot pri nacifašizmu, opazno, da je zločinskost režima osrednja tema ideologije, saj nihče ne bo svoje zasebne lastnine, ki jo je sam zaslužil, prepustil nepismenim gostilniškim razgrajačem z bajonetom v rokah, ampak bodo morali razgrajači do njegovega premoženja izključno s pomočjo nasilja. Pomembneje je slediti Forbicijevi izvirni logiki opravičevanja zločinov:

Znebiti se je treba ljudi, “za katere se meni, da so dovolj nevarni”. In pod takšnimi pogoji zločini postanejo upravičeni. Če sledimo interni konsistentnosti njegove misli, postanejo klici “Ubi Janšu!” na politkolesarskih protestih veliko bolj jasni. Gre za identifikacijo ljudi, za katere komunisti menijo, da so “dovolj nevarni” oz. za katere mislijo, da si je žrtev na osnovi svoje “dejavnosti, aktivnosti” zaslužila bridko smrt. Pri komunistih je bila upravičena dejavnost, ki si je zaslužila smrtno kazen, že to, če si imel več premoženja kot preostali. Pri koaliciji, ki jo bo v RTV PR-ovsko zastopal Forbici, pa je tudi vedno bolj jasno, da je na udaru prav vsak, ki zasluži nad povprečjem.

Promoviral ga je 8. marec
Ko boste brali tele vrstice, vas bo najbrž zmrazilo, sploh če ob tem pomislite, da bo ta nevarni politični aktivist in NVO-jevski “turbokapitalist” vodil programske usmeritve 120-milijonskega zavoda RTV Slovenija. Še vedno pa cinično trdi, da je nepolitičen in da je njegovo vodstvo PS RTV začetek depolitizacije. Bolj razumljivo postane, zakaj se “depolitizacije” najbolj veselijo politične stranke koalicije, še posebej stranka Levica, če razumemo, da je Forbici reden gost skrajno leve kvazifeministične platforme 8. marec.

Kot vemo, je “raziskovalni inštitut” 8. marec ustanovil Simon Maljevac – radikalni član stranke Levica, sicer pa tudi minister v novi vladi. 8. marec je torej de facto ulični organ stranke Levica, pri tem pa je pomembno predvsem, da je prav ta inštitut pri vseh referendumih kot tudi pri volitvah pomembno pomagal levim političnim strankam do zmage. Politični organi so torej bili platforma “depolitizacije” RTV Slovenija.

Novi časi
Kaj nas torej čaka na TV-enkranih nacionalke pod taktirko politično povsem pristranskega človeka, ki misli, da so zločini komunistov opravičljivi zaradi tega, ker so bili posvečeni nekemu višjemu cilju? Lahko bi rekli “business as usual” – KOT PO NAVADI. Tisti, ki se spomnijo RTV izpred kakšnih dveh let, bodo že vedeli, zakaj gre: vsak ponedeljek nas bo ostareli hipi s sivim čopom spomnil, zakaj je kapitalizem slab. Na Tedniku bodo predvajali tragične zgodbe ljudi, katerih izvor bodo izključno dobički podjetnikov. Igor E. Bergant in Tanja Starič bosta spet sama v ideološki idili vodila Odmeve po svoje in pristransko predstavljala nesposobno levico kot žrtev desne opozicije. Predvajali se bodo antikapitalistični francoski dokumentarci z oceno 3,0 na IMBD.

Morda bo razlika le v tem, da zdaj ne bo več niti tistih 5 odstotkov glasov novinarjev, ki razmišljajo malce drugače od “partije”: vprašljivo, če bo oddajo obdržal Igor Pirkovič. Vprašljivo, če se bodo še predvajali Pričevalci (pozor, politični aktivisti so že začeli zahtevati, da se ukinejo!). Prav tako vprašljivo je, ali bo znameniti “Intervju” v nedeljo obdržal Jože Možina. Najbrž ne. Vse, kar se bo res zgodilo, je to, da bo RTV Slovenija iz 95-odstotno levičarsko-aktivistične televizije spremenil v 100-odstotno levičarsko aktivistično televizijo pod vodstvom komunističnega apologeta.